| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 172
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvedba naravoslovnih aktivnosti na gozdni učni poti Mrtvice reke Mure za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko delo
Lara Jelen, 2023, magistrsko delo

Opis: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin. 
Ključne besede: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (15,98 MB)

2.
Uresničevanje ciljev pouka književnosti v svetu družbenih omrežij
Maja Kerneža, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V šolski prostor v zadnjih letih vedno hitreje prodira sodobna tehnologija. Učna okolja se spreminjajo v inovativna učna okolja, ki v izobraževanje vnašajo nove možnosti in priložnosti. Ena od teh je tudi uporaba družbenih omrežij pri pouku, ki se kažejo kot uspešna pri razvijanju kognitivnih spretnosti učencev, sodelovalnega okolja in podobno, nekaj študij pa je predmetno bolj specifičnih. Na podlagi poročil učiteljev, znanstvenikov, lastnih izkušenj in idej v prispevku podajamo predloge za uporabo družbenih omrežij pri pouku književnosti. Na podlagi pregleda literature zaključujemo, da je vključevanje družbenih omrežij v pouk književnosti smiselno, a le če učitelj dejavnosti načrtuje v skladu z digitalno pismenostjo učencev, upošteva njihova zanimanja in pri načrtovanju dejavnosti zagotovi varovanje zasebnosti in splošne spletne varnosti.
Ključne besede: družbena omrežja, družbeni mediji, inovativna učna okolja, književnost, pouk književnosti
Objavljeno v DKUM: 25.03.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 4
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Primer sobe pobega pri pouku kemije v osnovni šoli : magistrsko delo
Katja Pogorelc, 2024, magistrsko delo

Opis: Soba pobega je zanimiv koncept miselne detektivske igre, ki se uporablja predvsem za zabavo in povezovanje udeležencev. Udeleženci morajo v določenem časovnem okviru rešiti vse uganke in poiskati izhod iz zaprtega prostora. Pomembno je, da udeleženci med seboj sodelujejo in uporabljajo pripomočke, ki so jim na voljo. Ustrezno zasnovano sobo pobega lahko uporabimo tudi kot učno metodo pri pouku. V magistrskem delu sem pripravila sobo pobega za 9. razred osnovne šole pri pouku kemije. Sodelovalo je 21 učencev Osnovne šole Gustava Šiliha iz Velenja. Želela sem izvedeti: kakšne strategije in načine uporabljajo učenci za reševanje nalog; ali sodelovanje učencev pripomore k reševanju nalog; ali so učenci bolj motivirani za učenje kemije kot pred sodelovanjem v sobi pobega; ali se zdi učencem soba pobega primeren način za učenje kemije in kako učenci doživljajo sobo pobega, kot izziv ali kot stres. Iz rezultatov lahko sklepamo, da sodelovanje pripomore k hitrejšemu reševanju nalog, da so učenci po obisku sobe pobega bolj motivirani in pri pouku sodelujejo. Soba pobega se jim zdi primeren način za učenje kemije, saj so jo doživeli kot izziv. Učencem je bil takšen koncept pouka všeč in bi si želeli več podobnih aktivnosti.
Ključne besede: kemija, soba pobega, sodelovanje, učna motivacija
Objavljeno v DKUM: 13.03.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

4.
Doživljanje sprememb na področju učne motivacije in počutja pri študentih v času študija na daljavo : magistrsko delo
Anastasija Pongračič, 2023, magistrsko delo

Opis: Kot večina učečih se v Sloveniji, so se tudi študenti v šolskih letih 2020/21 in 2021/22 prvič srečali s šolanjem na daljavo, pri čemer so nehote spoznali drugačen način učenja in usvajanja znanja, a hkrati so se spopadali s prej nepoznanimi spremembami na področju učne motivacije, počutja in doživljanja študijskega procesa. Skozi svoje magistrsko delo sem želela izvedeti, kako je šolanje na daljavo vplivalo na različne vidike študijskega procesa in življenja študentov, kakšne posledice je tak način šolanja pustil na področju učne motivacije in počutja ter katere pozitivne vidike je bilo moč zaznati in jih je možno implicirati na sedanje ter prihodnje oblike šolanja. V teoretičnem delu smo obravnavali stališča različnih avtorjev glede motivacije in njenih podvrst; učenja na daljavo ter doživljanja in izolacije. V empiričnem delu smo analizirali motivacijo učečih se med šolanjem na daljavo ter vzroke za spremembe na področju doživljanja, izolacije, motivacije in učenja. Ugotovili smo, da večini anketiranih študentov šolanje na daljavo ni predstavljala večje težave in so ga v splošnem dojemali kot dobrega, saj je bila znotraj fakultet vzpostavljena zelo dobra struktura poučevanja, hkrati pa so bili tudi profesorji dostopni in odzivni. Šolanje na daljavo je imelo svoje prednosti in slabosti, pri čemer so bile prednosti izražene v večjem obsegu. Študentom je ugajala večja količina prostega časa, kot negativno pa so dojemali pomanjkanje socialnih interakcij tako z vrstniki kot tudi s profesorji. Raven učne motivacije se je med posamezniki razlikovala: nekateri so izolacijo od šolanja v živo dojemali negativno, kar je vplivalo na znižanje ućne motivacije in tudi na druge vidike spremljanja učnega procesa na daljavo, pri posameznikih, ki do šolanja na daljavo niso čutili zadržkov ali jih je slednje celo ugajalo, pa je motivacija ostala enaka ali se je povečala v primerjavi s šolanjem v živo.
Ključne besede: Učna motivacija, študenti, šolanje na daljavo, počutje.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 266; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Zaznana podpora temeljnim psihološkim potrebam s strani učiteljev kot napovednik učnih izidov pri mladostnikih : magistrsko delo
Karmen Vrenko, 2023, magistrsko delo

Opis: Potrebe po avtonomiji, kompetentnosti in povezanosti z okoljem so temeljne psihološke potrebe; njihova zadovoljitev pomembno usmerja razvoj otrok in mladostnikov. V šolskem okolju jih lahko učitelj pri učencih uresničuje skozi oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja in vključenostjo učitelja v dogajanje v razredu. Učna zavzetost pri učencih pa se kaže v aktivnem in zbranem sodelovanju, navdušenju pri učnih dejavnostih ter vloženem trudu, ki rezultira v znanje, pozitivnejše interakcije v razredu in občutek lastne kompetentnosti pri učencih. Cilj magistrskega dela je bil, da preučimo pomembnost vedenja učiteljev, ki zadovoljujejo temeljne psihološke potrebe pri učencih za njihovo učno zavzetost in uspešnost. Izvedli smo raziskavo, v kateri so sodelovali 303 učenci 6., 7. in 8. razreda treh osnovnih šol. Pridobivanje podatkov je potekalo v živo na osnovnih šolah, vprašalnik je bil podan na način papir - svinčnik. Ugotovili smo, da sta opora avtonomije in vključenost učiteljev v dogajanje v razredu pozitivna napovednika splošne, emocionalne in vedenjske učne zavzetosti pri učencih. Strukturiranost poučevanja se ni izkazala za statistično značilen napovednik, kljub temu pa smo ugotovili, da bolj kot učenci zaznavajo strukturiranost poučevanja učiteljev, bolj so učno zavzeti. Nobeden od vidikov delovanja učiteljev se ni izkazal za napovednik učne uspešnosti učencev. Pogojna opora učiteljev ni bila prepoznana kot mediator odnosa med oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja, vključenostjo učiteljev in učno zavzetostjo. Ugotovljene pa so bile negativne povezave med pogojno oporo in splošno, emocionalno ter vedenjsko učno zavzetostjo, učno uspešnostjo ter oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja in vključenostjo učiteljev.
Ključne besede: učna zavzetost, avtonomija, kompetentnost, povezanost z okoljem, pogojna opora
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 272; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
Berücksichtigung der Mehrsprachigkeit in zweisprachigen Schulen im Übermurgebiet : Magisterarbeit
Erik Horvat, 2023, magistrsko delo

Opis: Večjezičnost je raznolik pojav, ki prizadene večino ljudi in je deloma posledica različnih svetovnih dogodkov. Večjezičnost je v osnovni šoli prisotna na različne načine. Poleg učencev, ki v svoji družini govorijo več kot en jezik, imamo večjezične učitelje/učiteljice, ki so prav tako odraščali v večjezičnem okolju in v šoli učijo raznovrstne jezike. Na institucionalni ravni se v nekaterih območjih večjezičnost v osnovni šoli obravnava z zgodnjim poukom tujih jezikov (večinoma angleščine), poukom maternega jezika ali dvojezičnimi šolskimi koncepti. Ali in na kakšen način ta obstoječa večjezičnost akterjev v šoli postane aktualna, je med drugim odvisno od samopodobe in jezikovnega koncepta šole ter strokovnega znanja učiteljev. Šolsko situacijo uokvirja zadevni nacionalni kontekst z enim ali več uradnimi jeziki in regionalna lokacija šole, na primer na obmejnem območju z državo z drugim uradnim jezikom ali na območju, kjer so priznani manjšinski jeziki. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu prikazujemo koncepte/načine ustvarjanja šolskega pouka, opredelimo vlogo učitelja in učenca znotraj pouka. Zaključek teoretičnega dela opredeljuje pojem večjezičnosti in možnost povezovanja na izobraževalni stopnji. Nato sledi empirični del magistrske naloge, ki na podlagi sestavljenega vprašalnika prikazuje subjektivni vpogled v šolski sistem glede uporabe večjezičnosti. Magistrsko delo raziskuje, v kolikšni meri jezikovno-pedagoški pristopi poučevanja jezika, medkulturnega učenja in večjezične didaktike upoštevajo jezikovno raznolikost v osnovnošolskem pouku. Rezultati analiz podatkov služijo za prikaz konkretnih možnosti za ciljno usmerjene ukrepe profesionalizacije s ciljem zagotavljanja izboljšanih ukrepov, virov in okvirnih pogojev za zgodnje (več)jezikovno izobraževanje v osnovnih šolah v prihodnosti.
Ključne besede: Večjezičnost, učna ura, učni stili, učna priprava, letni načrt.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 238; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

7.
Filozofska fakulteta kot sodobna učna krajina univerzitetnega kampusa v Mariboru : magistrsko delo
Jasmin Omerdić, 2023, magistrsko delo

Opis: Univerzitetna učna okolja so predmet razvoja glede na potrebe časa in zastavljene programske ter prostorske strategije. V nalogi obravnavamo nastanek in razvoj Univerze v Mariboru, razvoj univerzitetnega kampusa ob Koroški cesti ter razvoj visokošolskih objektov v tem kampusu. Preučujemo pristope snovanja kampusov ter možnosti njihovih revitalizacij z aktivacijo notranjega in odprtega javnega prostora. Proučujemo sodobne pristope k oblikovanju prostorov v kampusih, njihove značilnosti in načine uporabe. Z izpostavljenim konceptom skrbi v arhitekturi, sledimo načelom snovanja sodobne učne krajine - zagotavljanju prostorov, ki bi bili v okviru fakultete lahko namenjeni različnim dejavnostim, uporabnikom in obiskovalcem kampusa. V projektnem delu naloge je predstavljena arhitekturna zasnova za novo stavbo Filozofske fakultete, kot vključujoče sodobne učne krajine kampusa.
Ključne besede: Univerza v Mariboru, kampus, Filozofska fakulteta, arhitektura, sodobna učna krajina
Objavljeno v DKUM: 27.09.2023; Ogledov: 321; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (19,91 MB)

8.
Doprinos društva Kralji ulice k učni uspešnosti romskih učencev v Mariboru : magistrsko delo
Minka Vremec, 2023, magistrsko delo

Opis: Poučevanje romskih učencev v osnovnih šolah še vedno predstavlja velik izziv, saj se ti pogosteje srečujejo z družbenimi, kulturnimi in jezikovnimi ovirami, ki vplivajo na njihovo učno uspešnost. Kljub prilagoditvam in prizadevanjem strokovnih delavcev na osnovnih šolah, so romski učenci še vedno učno manj uspešni od svojih vrstnikov. Zato jih je pomembno vključevati tudi v različne oblike učne pomoči izven šolskega okolja. Kot ena izmed oblik pomoči se v Mariboru v sklopu društva Kralji ulice izvaja učna pomoč za romske učence. Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v delo društva ter v sodelovanje med društvom in osnovnimi šolami. V ta namen smo pripravili anketna vprašalnika in polstrukturirani intervju. V raziskavi je sodelovalo 153 strokovnih delavcev iz mariborskih osnovnih šol in 3 strokovni delavci društva Kralji ulice. Raziskava je pokazala, da dobra tretjina strokovnih delavcev v osnovnih šolah pozna društvo Kralji ulice in njihov program dnevnega centra. Poznavanje društva je boljše v osnovnih šolah, kjer sodelovanje že poteka. Večina strokovnih delavcev si želi o društvu izvedeti več in z njim tudi sodelovati. Slaba polovica strokovnih delavcev v osnovnih šolah, kjer poteka sodelovanje, aktivno sodeluje z društvom in ima pri tem zelo dobre ali dobre izkušnje, pri čemer je najpogostejša oblika sodelovanja posredovanje učiteljevih informacij o učencu. Skupno mnenje razrednikov o romskih učencih je, da so ti učno manj uspešni od svojih vrstnikov, pouka ne obiskujejo redno in se redkeje od vrstnikov vključujejo v šolske dejavnosti. Ugotovili smo, da so romski učenci, ki obiskujejo društvo, učno uspešnejši od tistih, ki društva ne obiskujejo, ter da se ti učenci in njihovi starši boljše in aktivneje vključujejo v šolsko okolje. Strokovni delavci društva pri romskih učencih opažajo več šibkih kot močnih področij. Kot najmočnejše področje so izpostavili številske predstave, kot najšibkejše področje pa znanje slovenskega jezika. Strokovni delavci pri romskih učencih, ki aktivno obiskujejo učno pomoč, opažajo večjo učno motivacijo, boljšo učno uspešnost in hitrejši učni napredek. Romski učenci so izpostavljeni nespodbudnemu in nepodpornemu okolju. V sklopu društva romskim učencem nudijo prostočasne aktivnosti in aktivnosti usmerjene v učno pomoč. Z obiskovanjem teh učenci razvijajo socialne spretnosti in veščine, pridobivajo učne ter delovne navade in kompetence, ki pozitivno vplivajo na njihovo vključevanje v šolo in okolico.
Ključne besede: Učna uspešnost, romski učenci, vzgoja in izobraževanje, društvo Kralji ulice, učna pomoč
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 255; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (848,80 KB)

9.
Pustolovski park Betnava kot predlog medpredmetne dejavnosti za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko delo
Andraž Praunseis, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava uporabo pustolovskega parka Betnava kot učnega okolja za poučevanje naravoslovnih vsebin za učence 4. in 5. razreda osnovne šole. Osredotoča se na plezanje po urejenih progah v parku ter vzporedno učenje o različnih vrstah rastlin in živali, ki živijo v gozdu. V magistrski nalogi je načrtovana učna pot, ki omogoča medpredmetno povezovanje pri predmetih Naravoslovje in tehnika ter Šport. Učenci so preizkusili različne aktivnosti in naloge v parku ter ocenili njihovo učinkovitost pri učenju naravoslovnih vsebin v povezavi s športom. Rezultati kažejo, da je Pustolovski park Betnava lahko koristno učno okolje za poučevanje naravoslovnih vsebin, saj omogoča praktično učenje v naravnem okolju, ki je privlačno in motivacijsko za učence. Učenci so se med drugim naučili prepoznati gozdne živali in rastline ter spoznali njihove značilnosti in vloge v ekosistemu. Magistrska naloga poudarja pomembnost uporabe naravnega okolja kot učnega okolja ter pomen praktičnega učenja in izkušenjskega učenja za spodbujanje učenja in zanimanja za naravoslovje pri mladih.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, Pustolovski park Betnava, učna pot, tehnika in tehnologija, šport
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 284; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (5,78 MB)

10.
Stališča učiteljev o vzpostavljanju in ohranjanju inkluzivne razredne klime : magistrsko delo
Nives Krajnc, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je v prvem delu teoretično usmerjena v predstavitev šolskega prostora kot socialnega in inkluzivnega okolja. Razredna klima je pomembna pri ustvarjanju pozitivnih odnosov do šole, učiteljev, sošolcev. Pri vzpostavljanju in ohranjanju klime v razredu ima učitelj s svojo usposobljenostjo, da vzpostavi dobre odnose, ključno vlogo tako med vrstniki kot med učiteljem in učenci. Učitelj nosi soodgovornost za osebni in socialni razvoj otrok. Le kadar se učenci v razredu dobro počutijo ter prevladujejo spodbudni odnosi in klima, bodo lahko razvili vse svoje potenciale. Namen naloge je, da se predstavijo vsi tisti vidiki klime, ki bodo strokovnim delavcem utrdili znanja o pomenu spodbudnih medsebojnih odnosov ter pozitivne razredne klime, ali morda odprli nekatera nova izhodišča za učenje. V drugem, empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene med učitelji v osnovnih šolah v Sloveniji. Namen raziskave je ugotoviti vlogo učitelja pri vzpostavljanju in ohranjanju klime v inkluzivnih razredih. Z raziskavo smo iskali dejavnike, strategije in metode, ki vplivajo na oblikovanje in ohranjanje klime. Skušali smo odgovoriti na vprašanja, kako učitelji ocenjujejo svojo usposobljenost za delo, kako k delu pristopajo, kako ocenjujejo trenutno klimo, in ugotoviti, s katerimi izzivi se soočajo, ter raziskati, ali razredna klima vpliva na učni uspeh učencev.
Ključne besede: klima v razredu, pozitivna razredna klima, inkluzija, inkluzivna razredna klima, učna klima
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 415; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 2.62 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici