| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 159
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izboljšanje učne uspešnosti: podpora šole in staršev ter poseganje staršev po zunajšolski učni pomoči : magistrsko delo
Julija Klauž, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o mnenju staršev glede šolskega dela otrok. Predstavljena so stališča staršev o podpori šole pri šolskem delu, ki bi ga naj učenci opravili samostojno, o vlogi staršev pri šolskem delu doma ter o zunajšolski učni pomoči. V teoretičnem delu je opisan pomen učne uspešnosti in vpliv šole ter staršev pri razvijanje le-te. Izpostavljeno je, kako šola omogoča razvijanje učne uspešnosti vsakemu posamezniku. Opredeljena je tudi učna neuspešnost in učne težave, ki se lahko pojavijo pri učencih. Sledi razčlenitev omogočene pomoči šole pri šolskem delu v okviru razširjenega programa in v okviru izvirnega delovnega projekta pomoči. V naslednjem delu je predstavljena vloga staršev pri šolskem delu in poseganje staršev po zunajšolski učni pomoči – inštrukcijah. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se starši in otroci pri šolskem delu doma srečujejo s težavami. Šolsko delo je zaradi različnih obšolskih aktivnosti pogosto zapostavljeno. Starši in otroci pri skupnem delu težje sodelujejo dlje časa, saj jim hitro zmanjka potrpljenja, pozornosti in motivacije. Otroci, ki so bili vključeni v raziskavo, sicer nimajo večjih učnih težav in posledično v razredu niso izpostavljeni. Zato so se starši odločili za zunajšolsko učno podporo – inštrukcije. Inštruktorji po njihovem mnenju lažje pomagajo otrokom pri šolskem delu, razbremenijo njih, navedli pa so še druge prednosti sodelovanja otrok z inštruktorji.
Ključne besede: učna uspešnost, šolsko delo, pomoč šole, zunajšolska učna pomoč
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 77; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

2.
S predšolskimi otroki po poti kumskega brezokca : diplomsko delo
Špela Kmetič Tofolini, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil zasnovati, oblikovati in pripraviti učno pot, prilagojeno za predšolske otroke. Pri tem smo želeli, da otroci aktivno in samostojno prehodijo zasnovano pot ter z raziskovanjem in opazovanjem spoznajo in obnovijo živalske in rastlinske vrste v okolici, se podrobneje seznanijo s pokrajino in procesi, ki potekajo v naravi. Teoretični del naloge se nanaša predvsem na spoznavanje okolja, pokrajine in poti same, uporabo raziskovalnih škatel, izkustveno učenje otrok, povezavo narave z drugimi področji kurikuluma in otroško igro v naravnem okolju. Praktični del naloge pa nam prikaže vpogled v organizacijo in izvedbo aktivnosti na učni poti, kjer so posebej izpostavljene različne dejavnosti po posameznih postajah. Ugotavljamo, da so aktivno doživljanje narave skozi igro, raziskovanje in spoznavanje neposrednega okolja izjemnega pomena za razvoj odnosa do okolja. Pri tem pa nam naravne lastnosti neposredne okolice vrtca izvedbo teh aktivnosti lahko še posebej olajšajo.
Ključne besede: Učna pot, izkustveno učenje, narava, predšolski otrok, raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 119; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (11,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Uporaba elektronskih naprav in njihova vloga pri spanju ter učni zavzetosti mladostnikov : magistrsko delo
Urška Pisar, 2022, magistrsko delo

Opis: Z razvojem tehnologije se pojavlja vedno večje lastništvo in uporaba elektronskih naprav, predvsem pametnih telefonov. Omenjeni trend je še posebej izrazit pri mladostnikih: iz leta v leto poročajo o vedno večjem lastništvu in njihovi uporabi. Uporaba elektronskih naprav se povezuje s težavami na področju spanja mladostnikov, ki je zaradi bioloških sprememb že tako podvrženo številnim izzivom, in s področjem učnega delovanja, natančneje učne zavzetosti. Zato smo želeli z našo raziskavo preveriti, v kakšnem odnosu so omenjeni dejavniki: uporaba elektronskih naprav, spanje in učna zavzetost. Zanimalo nas je, ali prihaja do razlik v spanju in učni zavzetosti posameznikov, ki pretirano uporabljajo naprave, ali le-te uporabljajo v zadnji uri pred spanjem, prav tako pa smo se osredotočili na to, ali je zasvojenost s pametnim telefonom napovednik spanja in učne zavzetosti. Iskali smo odgovore na raziskovalno vprašanje, če različni vidiki spanja moderirajo odnos med povprečno preživetim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo. Predpostavke smo preverjali na vzorcu 531 dijakov (78,2 % dijakinj) iz različnih srednjih šol po Sloveniji, ki so bili stari med 15 in 20 let, in sicer smo za pridobivanje uporabili: tri vprašanja glede uporabe elektronskih naprav, ki smo jih sestavili sami, Kratko lestvico zasvojenosti s pametnim telefonom (SAS-SV) za pridobivanje informacije o tveganju za zasvojenost s pametnim telefonom, Vprašalnik učne zavzetosti (UWES-S) za preverjanje učne zavzetosti mladostnikov, Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI) ter Epworthsko lestvico zaspanosti (ESS) za preverjanje spanja in izidov spanja. Ugotovili smo, da dekleta poročajo o večjem tveganju za zasvojenost s pametnim telefonom in o njegovi pogostejši uporabi, medtem ko fantje izkazujejo pogostejšo uporabo igralnih konzol; da povprečen čas na pametnem telefonu in njegova uporaba v zadnji uri pred spanjem napovedujeta zasvojenost z njim; da je zasvojenost s pametnim telefonom napovednik učne zavzetosti in spanja. Prišli smo tudi do pomembnega spoznanja, da so zaznana kakovost spanja, dnevna neučinkovitost in zaspanost preko dneva moderatorji odnosa med povprečnim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo, to pomeni, da omenjene dimenzije spanja dodatno okrepijo odnos med povprečnim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo.
Ključne besede: uporaba elektronskih naprav, zasvojenost s pametnim telefonom, učna zavzetost, kakovost spanja mladostnikov
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 331; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
Vrednotenje smisla življenja in postavljanja življenjskih ciljev v povezavi z učno uspešnostjo pri mladostnikih : magistrsko delo
Nina Potočnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Vsak posameznik znotraj svojega življenja išče smisel za katerega je vredno živeti in za katerega si prizadeva biti uspešnejši. Človek, ki v svojem obstoju ne najde smisla, lahko kaj kmalu zapade v tesnobo in občutek brezpredmetnosti. S prizadevanjem, da vsak posameznik najde svoj smisel in svojo življenjsko nalogo, je psiholog in psihoterapevt dr. Viktor Frankl razvil svojo teorijo imenovano logoterapija. Cilj magistrskega dela je preučiti ali je vrednotenje smiselnosti življenja in postavljanja življenjskih ciljev povezano z učno uspešnostjo pri mladostnikih. Za namen raziskovanja in zbiranja podatkov smo uporabili prevzeti vprašalnik PIL (Purpose In Life) ali tako imenovano lestvico življenjskih ciljev. V raziskavi je sodelovalo 656 anketiranih mladostnikov, dijakov in dijakinj 2., 3. in 4. letnikov slovenskih srednjih šol. Ugotovili smo šibko vendar pozitivno povezanost vrednotenja smiselnosti življenja in učne uspešnosti, pri čemer so mladostniki, ki so življenje vrednotili kot bolj smiselno dosegali višjo učno uspešnost. Podobno so pokazale analize glede povezanosti postavljanja življenjskih ciljev in učne uspešnosti. Tudi tukaj so mladostniki, ki so si postavljali cilje dosegali višjo učno uspešnost. Preverjali smo tudi (ne)odločenost mladostnikov, kaj želijo v življenju početi v povezavi z učno uspešnostjo. Mladostniki, ki so odločeni, kaj želijo delati v življenju so dosegali višje akademske uspehe od tistih, ki so neodločeni.
Ključne besede: smisel življenja, življenjski cilji, Viktor Frankl, učna uspešnost, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
Učne mobilnosti mladih na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini : diplomsko delo
Petra Pantar, 2022, diplomsko delo

Opis: Učne mobilnosti na ekoloških kmetijah so oblika neformalnega izobraževanja s številnimi pozitivnimi koristmi za udeležence in gostujoče kmetije. Z izvedbo ankete med študenti in bivšimi študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV UM) do 30. leta starosti smo želeli raziskati zanimanje za možnosti učne mobilnosti na ekoloških in drugih kmetijah ter seznanjenost z njimi. Spoznali smo glavne dejavnike motivacije in ovire pri sprejemanju odločitve za tovrstno mobilnost med anketirano skupino. Raziskali smo učinke učnih mobilnosti mladih in možnosti za tovrstne mobilnosti na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini. To so dejavnosti programa Erasmus+, CEEPUS, Evropska solidarnostna enota, AIESEC, IFYE Europe in spletne strani za prostovoljstvo na kmetijah, kot je wwoof.net. Predstavili smo primerne in aktualne možnosti za mlade v Sloveniji. Rezultati kažejo, da se študentje FKBV UM zanimajo za učne mobilnosti na (ekoloških) kmetijah, vendar jih je 41 odstotkov premalo obveščeniho tej temi. Fakulteta je bila prepoznana kot najpomembnejši vir informacij in pripomore k večji motivaciji študentov pri odločanju za učno mobilnost. Prepoznali smo možnosti za povečanje zanimanja in obveščenosti, saj 63 odstotkov študentov želi pridobiti več informacij o mobilnosti od fakultete. Na zanimanje za učno mobilnost na kmetiji ne vpliva, ali študent živi na kmetiji ali ne, prav tako ni razlik pri zanimanju za mobilnosti med študijem v primerjavi z mobilnostmi po zaključku študija.
Ključne besede: učna mobilnost, mladi, ekološko kmetijstvo, Erasmus+, WWOOF
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 143; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

6.
Geografska gozdna čutna učna pot po kočevskem : magistrsko delo
Tina Troha, 2022, magistrsko delo

Opis: Gozd je pomemben element globalnega ekosistema, obenem pa vir različnih znanj, prostor za razvijanje spretnosti, nenazadnje pa tudi nosilec ključnih vrednot, ki so steber naših življenj. Žal smo ljudje z njim čedalje manj povezani in izgubljamo navezanost, ki je bila pri naših prednikih globoko zakoreninjena. Dinamika sodobne družbe, odtujen načina življenja in povečana uporaba tehnologije v zadnjem času zmanjšujejo tudi moč čutnega zaznavanja. Čutno zaznavanje je za človeka zelo pomembno, saj veliko pripomore k boljšemu razumevanju sveta, ki nas obdaja, s tem pa prispeva k varovanju planeta oz. k trajnostnemu razvoju. Z upoštevanjem navedenega je v magistrski nalogi na podlagi že obstoječe gozdne učne poti Rožni studenec oblikovan predlog osmišljenih didaktičnih dejavnosti, ki temeljijo na geografskih potencialih Kočevskega s poudarkom na gozdu, obenem pa spodbujajo veččutno zaznavanje. Izvedeno je motivirala želja, da bi se mladi skupaj s starejšimi podali na geografsko gozdno čutno učno pot ter skupaj reševali naloge, s katerimi bi osvežili ali pridobili novo znanje o geografiji Kočevskega oziroma o posameznih geografskih potencialih te regije, razvijali in krepili svoje raznovrstne kompetence, pa tudi bogatili drug drugega. Geografska gozdna učna pot je tudi dobra priložnost za praktični šolski izkustveni pouk na prostem. Navedeno so potrdili udeleženci pilotne skupine, ki so pot preizkusili, ter ob koncu podali svoja mnenja in pripombe ter nekaj idej za izboljšave.
Ključne besede: geografska gozdna učna pot, veččutno učenje, Kočevje, Rožni studenec
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 120; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (6,05 MB)

7.
Zlatorogova učna pot z naravoslovno vsebino za osnovnošolce 4. in 5. razredov : magistrsko delo
Katarina Lokošek, 2022, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo spoznali prednosti sodobnega načina poučevanja s pomočjo izvajanja pouka na prostem in v obliki učnih poti. Želeli smo izvedeti, ali je takšen način poučevanja res boljši in bolj efektiven, zato smo v sklopu praktičnega dela izvedli raziskavo. Zanimalo nas je predvsem, ali udejstvovanje učne poti pripomore k usvajanju novega znanja, predhodno pa smo preverili vpliv starosti in spola na njihovo predznanje znotraj istih tematskih sklopov. Raziskavo smo izvedli na vzorcu 85 osnovnošolcev. Preverili smo njihovo predznanje znotraj več sklopov pri predmetu Naravoslovje in tehnika, nato pa se odpravili na učno pot. Po opravljenem potepu smo preverili še na novo usvojeno znanje. Rezultati raziskave so pokazali, da med spoloma ne prihaja do statistično značilnih razlik v predznanju, čeprav so bili dečki nekoliko boljši pri reševanju nalog. Pri starosti se pojavijo odstopanja in prihaja do statistično značilnih razlik. Kot smo pričakovali, so teste boljše reševali starejši učenci. Prav tako so se pojavile statistično značilne razlike pri reševanju finalnega testa v primerjavi z inicialnim. Naloge so bolje reševali po opravljeni učni poti.
Ključne besede: Učna pot, učenje izven učilnice, naravoslovje, Laško
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 169; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

8.
Učna pot po Celju kot priložnost za učenje kulturne dediščine na razredni stopnji : magistrsko delo
Veronika Gračner, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Učna pot kot priložnost za učenje kulturne dediščine na razredni stopnji je sestavljena iz dveh delov, in sicer teoretičnega in praktičnega dela, ki se med seboj povezujeta. V teoretičnem delu smo opisali predmet spoznavanje okolja, ki se ga poučuje na razredni stopnji od 1. do 3. razreda. Opisali smo tudi predmet družba, ki se poučuje v 4. in 5. razredu. Opredelili smo pouk zunaj učilnice, izkustveno učenje, raziskovalni pouk, učno pot in kulturno dediščino. V praktičnem delu smo načrtovali učne poti na področju kulturne dediščine v mestu Celje. Vse dejavnosti, ki so v priprave vključene, smo načrtovali tako, da bi bili učenci deležni čim več konkretnih izkušenj in lastnega spoznavanja narave in družbe. Vsako pripravo dopolnjujejo tudi priloge z opisi aktivnosti in izdelane skripte zbranih nalog za vsak razred posebej.
Ključne besede: spoznavanje okolja, družba, učna pot, kulturna dediščina, pouk izven učilnice, mesto Celje
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 271; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (8,26 MB)

9.
Stališča učiteljev o poučevanju z bralno učno strategijo VŽN v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Katja Ivartnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili seznanjenost učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja s poučevanjem z bralnimi učnimi strategijami, katere strategije so že uporabili pri poučevanju, pogostost vključevanja strategij v pouk slovenskega jezika in najpogosteje uporabljene dejavnosti pred, med in po branju. Zanimalo nas je predvsem mnenje učiteljev o uporabi strategije VŽN, s katerimi dejavnostmi jo vključujejo v pouk, pozitivni učinki in primernost njene uporabe. Osredotočili smo se na obstoj razlik med učitelji glede na razred, v katerem poučujejo. Rezultati raziskave so pokazali, da velika večina učiteljev vključuje bralne učne strategije v pouk vsaj trikrat mesečno. Pred branjem več kot tri četrtine učiteljev izvaja dejavnost »možganska nevihta«. Najpogostejša dejavnost med branjem je bila glasno branje posameznih učencev. Po branju pa se v večini poslužujejo ustnega odgovarjanja na učiteljeva vprašanja. Več kot polovica učiteljev je mnenja, da je uporaba strategij zelo pomembna. Najbolj soglašajo s trditvami, da je strategija VŽN primerna za delo s celotnim razredom ter da se zanjo odločimo, ko želimo boljšo zapomnitev učne snovi. Manjšina jih meni, da strategije VŽN ne moremo uporabiti v 1. razredu. Večina (vsaj 80 %) med pozitivne učinke uporabe strategije VŽN prišteva večjo zapomnitev informacij iz besedila, večjo zanimivost in aktivnost učencev, omogočanje spremljanja napredka v znanju, nudenje vpogleda v predznanje in nove informacije, dvig motiviranosti in ustvarjanje prijetnega vzdušja v razredu. Kot omejitev strategije VŽN pa ocenjujejo ne nudenje veliko možnosti pisanja in porabo veliko časa, truda in energije s strani učitelja.
Ključne besede: branje, bralna učna strategije VŽN, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, stališča učiteljev
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 298; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

10.
Formativno spremljanje pri pouku družbe : magistrsko delo
Katja Potočnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje je v zadnjih letih spodbudilo veliko zanimanja, saj poudarja pomen aktivne vloge učenca za izgradnjo kakovostnega in trajnega znanja. S tem namenom smo v magistrski nalogi predstavili pouk formativnega spremljanja pri predmetu družbe v 5. razredu. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen predmet družbe, formativno spremljanje in sodelovalno učenje. V praktičnem delu magistrske naloge je predstavljen konkreten material (učna priprava, pripomočki, didaktične igre) za izvedbo tematskega sklopa zgodovinski razvoj pri predmetu družbe v 5. razredu, ki smo ga oblikovali sami. Uporabnost smo preverili v razredu na eni izmed Savinjskih osnovnih šol. Opažanja in potek pouka smo natančno opisali in predstavili. Ugotovili smo, da so otroci pri obravnavi učne snovi po elementih formativnega spremljanja bolj osredotočeni na delo in bolj motivirani, saj vedo, kaj je njihova naloga in kdaj bodo pri njej uspešni.
Ključne besede: formativno spremljanje, družba, zgodovinski razvoj, 5. razred, učna priprava
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 486; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (8,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici