| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Struktura in organizacija dodatne strokovne pomoči v tretji triadi osnovne šole
Katja Munda, 2021, magistrsko delo

Opis: Dodatna strokovna pomoč in prilagoditve sta temeljni sestavini izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v večinskih šolah. Za uspešno delovanje in napredovanje potrebujejo otroci s posebnimi potrebami podporo v obliki dodatne strokovne pomoči in prilagoditev skozi celotno osnovno šolo. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili pojma integracija in inkluzija ter zajeli klasifikacijo in identifikacijo otrok s posebnimi potrebami. Največji poudarek smo namenili predstavitvi koncepta inkluzivnega izobraževanja v Sloveniji ter predstavitvi podpore otrokom s posebnimi potrebami v večinskih šolah v obliki DSP in prilagoditev. V empiričnem delu smo se osredotočili na izvajanje DSP v tretji triadi osnovne šole. Na podlagi podatkov iz odločb smo želeli ugotoviti, kako komisija za usmerjanje dodeljuje ure DSP, z anketnima vprašalnikoma pa smo želeli proučiti, kakšen pogled imajo izvajalci DSP na izvajanje, strukturo in organizacijo ter na učinkovitost DSP v tretji triadi osnovne šole. Zanimala so nas tudi njihova mnenja in stališča o izvajanju DSP. Pri tem smo bili pozorni tudi na razlike glede na izobrazbeni profil in delovne izkušnje anketirancev. V sklepnem delu magistrske naloge smo predstavili ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo rezultatov iz odločb in anketnih vprašalnikov ter z interpretacijo rezultatov.
Ključne besede: inkluzija, dodatna strokovna pomoč, premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, učna pomoč, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 93; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot dodatna učna pomoč
Aleš Škrobar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot učna pomoč smo v teoretičnem delu na podlagi domače in tuje literature predstavili teoretična izhodišča na področjih jezika in govora. Opredelili smo področje migracij in vključevanja otrok migrantov v slovenski šolski sistem. Pri tem smo pregledali tudi zakonsko podlago in usmeritve na tem področju. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili potek štirinajstmesečne raziskave. Raziskavo smo uredili v kronološkem zaporedju, z opisi srečanj, prepisi pogovorov in fotografijami izdelkov in delovnih gradiv. Sproti smo analizirali dečkov napredek pri razvijanju besedišča, razumevanju, oblikovanju stavkov in razvijanju pisnih ter bralnih sposobnosti. Skozi potek raziskave smo ugotovili, da je deček na vseh omenjenih področjih zelo napredoval. Največjo efektivnost pa so pokazale aktivnosti, ki so bile povezane s praktičnim delom ali z dečkovimi osebnimi izkušnjami in življenjem. Ugotovili smo, da boljše znanje jezika pomaga pri hitrejšem in efektivnejšem vključevanju v novo socialno okolje. Hkrati pa smo opazili, da je v slovenskem šolskem sistemu pri integraciji otrok tujcev v novo okolje premalo pozornosti posvečeno pridobivanju jezika tega okolja.
Ključne besede: otroci tujci, učna pomoč, slovenščina kot drugi tuji jezik, učna pomoč tujcu, otroci migranti
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 150; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
Kulturni kapital staršev in starševska učna pomoč kot napovednika šolske uspešnosti otroka v osnovni šoli
Sara Hašaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil osvetliti vlogo starševske učne pomoči pri reprodukciji družbene neenakosti v Sloveniji, pri čemer sem se glede družbenega položaja staršev osredotočila na njihov kulturni kapital. Slednjega sem ugotavljala na osnovi najvišje dosežene formalne izobrazbe obeh staršev in glede na obseg kulturne potrošnje celotne družine. Dodatno je bil cilj preučiti, kakšno je mnenje učiteljev glede pomena in vpliva starševske učne pomoči otroku.
Ključne besede: starševska učna pomoč, kulturni kapital, učna uspešnost
Objavljeno: 06.06.2019; Ogledov: 485; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (558,16 KB)

4.
Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju
Vanja Riccarda Kiswarday, izvirni znanstveni članek

Opis: Teorija rezilientnosti preučuje dejavnike, ki večajo učinkovitost posameznika pri preseganju ovir, ki se v obdobju odraščanja povezujejo s šolanjem. Spodbujanje razvoja rezilientnosti je najučinkovitejše, ko poteka neposredno prek izkustvenega učenja. Literatura kot ključne dejavnike izpostavlja: vključujoče, varno in skrbno učno okolje, ki postavlja realno visoka pričakovanja, zagotavlja ustrezno pomoč in podporo, razvija vseživljenjske kompetence ter omogoča samostojno in aktivno participacijo. Te dejavnike poudarjajo tudi sodobna didaktično-metodična načela, zato nas je zanimalo, v kolikšni meri rezilientnost v šoli spodbujajo slovenski učitelji, čeprav s teorijo rezilientnosti niso seznanjeni. Oblikovali smo Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju in ga evalvirali na vzorcu 429 učiteljev različnih strokovnih profilov.
Ključne besede: učna uspešnost, učno okolje, rezilientnost, napredovanje, učenci, učna pomoč, učitelji, strokovna usposobljenost
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 401; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (137,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Postavljanje podpore v okviru vključevanja staršev matematikov v matematično izobraževanje njihovih otrok
Darja Antolin, Alenka Lipovec, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek izpostavlja pomembnost veščin postavljanja podpore staršev pri usmerjanju matematičnega razvoja njihovega otroka. Ko starši svojemu otroku pomagajo pri učenju matematike, se postavljanja podpore običajno ne zavedajo, niti niso seznanjeni s tehnikami postavljanja podpore. V kvalitativni raziskavi, pri kateri smo uporabili narativni pristop, smo raziskovali spretnosti postavljanja podpore staršev matematikov pri matematičnem razvoju njihovih otrok. Rezultati nudijo poglobljen vpogled v vključevanje staršev, v tem primeru staršev matematikov, s poudarkom na njihovih spretnostih postavljanja podpore. Ugotovitve kažejo, da se starši matematiki zavedajo kognitivne ravni razvoja svojega otroka, da matematične dejavnosti prilagajajo otrokovi razvojni stopnji in spodbujajo otrokovo matematično razumevanje.
Ključne besede: postavljanje podpore, učenje matematike, poučevanje matematike, matematika, starši, učna pomoč, razumevanje, narativni pristop
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 650; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (142,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
STALIŠČA VRSTNIKOV DO OTROK S PRIMANJKLJAJI NA POSAMEZNIH PODROČJIH UČENJA IN DO PREJEMANJA UČNE POMOČI
Urška Štumberger, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil proučiti vrstniške odnose do otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in stališča vrstnikov do prejemanja učne pomoči. V prvem delu naloge so navedena teoretična izhodišča, in sicer zakonodaja, ki obravnava otroke s posebnimi potrebami v osnovni šoli ter tipi učnih težav, integracija in inkluzija otrok z učnimi težavami ter načini prilagojenega izvajanja pouka v rednem osnovnošolskem izobraževanju; in nadalje značilnosti in funkcija stališč in dosedanje ugotovitve na področju vrstniških stališč do otrok posebnimi potrebami. V empiričnem delu bomo raziskali, kako vrstniki v redni osnovni šoli sprejemajo otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V nadaljevanju naloge nas je zanimalo, ali učenci, ki ne prejemajo učne pomoči s sošolci, ki učno pomoč prejemajo sodelujejo, so pripravljeni z njimi prijateljevati in jim nuditi pomoč. V diplomski nalogi smo poskušali prikazati, kakšno je mnenje otrok glede oblik učne pomoči, ki so je otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja deležni. V diplomski nalogi smo prikazali še, ali obstajajo razlike v stališčih glede sprejemanja, sodelovanja, nudenja pomoči med dečki in deklicami in razlike v stališčih glede na učni uspeh pri slovenskem jeziku in matematiki. Rezultati, pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika med učenci treh osnovnih šol, kažejo, da imajo vrstniki na splošno pozitiven odnos in pozitivna stališča do sošolcev z učnimi težavami. V večini primerov jih obravnavajo kot sebi enake in so jim pripravljeni pomagati.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, integracija, učna pomoč, stališča
Objavljeno: 15.01.2015; Ogledov: 1687; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

7.
DVIG SOCIALNEGA IN KULTURNEGA KAPITALA ROMSKIM UČENCEM Z DODATNO STROKOVNO POMOČJO
Martina Veren, 2013, diplomsko delo

Opis: V pričujoči diplomski nalogi obravnavamo romske učence, s posebnim poudarkom na romskih učencih v Osnovni šoli Kuzma in romskih učencih v Prekmurju, ki so vključeni v projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili Rome kot posebno etnično skupino in predstavili njihovo kulturo, predvsem pa so nas zanimali Romi v Prekmurju. Posebej smo se osredotočili na romske učence v osnovni šoli. Pregledali smo zakonske akte, navodila in strategije osnovnošolske zakonodaje za romske učence, predstavili dejavnike, ki vplivajo na učno (ne)uspešnost romskih učencev in se osredotočili na različne oblike učne pomoči, ki jih izvajajo šole. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki zajema študijo primera, kot raziskovalni tehniki sta bila uporabljena intervju in anketni vprašalnik. Predstavljeni so štirje romski učenci, ki so vključeni v osnovnošolsko izobraževanje. Prikazana stališča strokovnih delavcev omenjene šole, stališča romskih staršev o izobraževanju njihovih otrok ter stališča, želje in načrti za prihodnost romskih učencev. Namen in cilj empiričnega dela je tako prikazati, povezati in primerjati stališča vseh pomembnih subjektov, ki so kakorkoli vključeni v proces vzgoje in izobraževanja Romov. Študija primera razkrije konkretne težave romskih učencev kot so poglobljene težave pri slovenskem jeziku, matematiki in tujih jezikih. V nadaljevanju ugotavljamo, da strokovni delavci šole pri romskih učencih navajajo sledeče vzroke za učne težave: slab šolski obisk, slabe učne navade in nespodbudno okolje ter poudarjajo, da so individualne oblike dela tiste, ki omogočajo boljše vzgojno-učne rezultate teh učencev. Na drugi strani starši opozarjajo, da niso preveč zadovoljni z dosežki svojih otrok in kot vzroke za učne težave navajajo slabo motivacijo za šolsko delo in premalo vloženega truda. Izkazalo se je, da ti starši svojim otrokom pri šolskem delu ne pomagajo bodisi, ker ne znajo, ali pa, ker menijo, da mora otrok delati sam. Analiza odnosa staršev in strokovnih delavcev šole je pokazala, da imajo le-ti dober, odnos strokovni delavci pa dodajajo, da pri teh starših pogrešajo iniciativnost. Vsi omenjeni so z izvajanjem učne pomoči na domu zadovoljni in poudarjajo, da le-ta prinaša napredek v boljšem razumevanju učne snovi, opravljenih domačih nalogah in tudi v boljših šolskih ocenah.
Ključne besede: Romi, romska kultura, romski učenci, integracija, učne težave, dejavniki šolske (ne)uspešnosti, učna pomoč.
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 2447; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
DODATNA STROKOVNA POMOČ ROMSKIM UČENCEM NA DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLI I LENDAVA
Sabina Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo romske učence, katerih število v osnovnih šolah narašča, pa tudi skrb zanje je močno porasla. S specifičnostmi vzgojno-izobraževalnega dela z romskimi učenci se vse bolj intenzivno ukvarjajo pedagoški in svetovalni delavci šol. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili dejavnike, ki so vzrok za učne težave in vplivajo na učno (ne)uspešnost romskih učencev. Ti dejavniki so: nerazumevanje ali slabše razumevanje slovenskega jezika, nižja motivacija za učenje in šolsko delo, nespodbudno domače okolje, slabe učne in delovne navade, slab šolski obisk ter revščina oziroma socialno-ekonomska ogroženost. Nadalje smo predstavili različne oblike pomoči, ki jih šole izvajajo in katerih cilj je, da bi čim več romskih učencev dokončalo šolanje. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med romskimi učenci na šestih osnovnih šolah v Prekmurju. Namen empiričnega dela je bil raziskati učno uspešnost romskih učencev v osnovni šoli, njihov socialni položaj, njihovo rabo jezika, močna in šibka področja romskih učencev ter oblike pomoči, ki so jih deležni. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na spol in starost romskih učencev. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da romski učenci, vključeni v raziskavo, govorijo slovensko, vendar imajo kljub temu učne težave pri večini šolskih predmetov. Problem je, da svojega besednega zaklada ne morejo poglabljati, saj se doma in z ostalimi učenci Romi pogovarjajo romsko. Ugotovili smo, da učenci Romi redko ponavljajo razred in da od pouka najpogosteje izostajajo zaradi bolezni. Prav tako smo ugotovili, da so med romskimi in neromskimi učenci dobri odnosi ter da so sošolci do njih prijazni in jim radi pomagajo. Romski učenci so vključeni v različne oblike učne pomoči, ki jih v velikem številu obiskujejo. Ko učne snovi ne razumejo, se obrnejo na različne strokovne delavce, predvsem na učitelja določenega predmeta, razrednika ter na romskega pomočnika.
Ključne besede: romski učenci, učne težave, različne oblike pomoči, individualna in skupinska učna pomoč, razrednik, učitelj, svetovalni delavec, učitelj dodatne strokovne pomoči, romski pomočnik.
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 3171; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (919,32 KB)

9.
KVALITETA UČNE POMOČI UČENCEM PRI MATEMATIKI
Marina Golob, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je, po pregledu strokovne literature s tega področja, predstavljeno, kaj je šolska neuspešnost, kaj so učne težave, kako jih prepoznamo ter kako uspešno pristopiti k preprečevanju splošnih učnih težav in kakšna so priporočila za pomoč učencem s splošnimi učnimi težavami. Ko smo obravnavali pomoč učencem, smo se omejili predvsem na področje matematike. V empiričnem delu diplomske naloge prikazujemo rezultate raziskave, ki smo jo opravili na treh slovenskih osnovnih šolah in katere namen je bil raziskati pogostost učnih težav pri matematiki pri učencih v 7., 8. in 9. razredu. Pri tem smo se bolj osredotočili na vprašanja, ali ima spol učencev pomembno vlogo pri kvantiteti učnih težav pri matematiki, kateri so najpogostejši pokazatelji učnih težav pri učenju matematike, na koga se učenci z učnimi težavami obrnejo in kako jim le-ta pomaga. Zanimalo nas je še, kako pogosto učenci obiskujejo dopolnilni pouk matematike, pogostost in trajanje individualne učne pomoči ter kako so učenci zadovoljni s kvaliteto učne pomoči na področju matematike, ki so je deležni. Ugotovili smo, da ima učne težave na področju matematike manj kot polovica vseh anketiranih učencev. Več učnih težav imajo dekleta kot fantje, vendar redkeje obiskujejo dopolnilni pouk matematike. Največ učnih težav pri matematiki imajo tako dekleta kot fantje v 8. razredu. Po učno pomoč se najpogosteje obrnejo k staršem in sošolcem, šele nato k predmetnemu učitelju ali inštruktorju. Dobra polovica učencev z učnimi težavami, ki obiskujejo dopolnilni pouk pri matematiki, je zadovoljna s kvaliteto te oblike pomoči. Približno četrtina vseh učencev, ki so deležni kakršne koli oblike učne pomoči pri matematiki, pa s to ni zadovoljna, učenci si želijo več informacij o tem, kako naj se učijo, potrebujejo obsežnejšo razlago snovi in razumljivejšo razlago.
Ključne besede: učenci z učnimi težavami, splošne učne težave, specifične učne težave, učna neuspešnost, učna pomoč, dopolnilni pouk, inštrukcije
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 2574; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
Učne težave zaradi pomanjkljive učne motivacije pri pouku geografije v osnovni šoli pri otrocih in mladostnikih s čustvenimi in vedenjskimi motnjami na primeru OŠ Veržej
Jasna Poljanec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo učne težave učencev s čustvenimi in vedenjskimi motnjami pri geografiji v osnovni šoli. Te so pogosto posledica pomanjkanja učne motivacije. V prizadevanju, da do omenjenih učnih težav ne bi prihajalo, sta pomembna predvsem učenčeva lastna želja po učenju in dober učitelj, ki je učenca sposoben motivirati, saj si je le motiviran učenec pripravljen prizadevati za svoj uspeh. V teoretičnem delu diplomskega dela opredeljujemo nekatere značilnosti otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, navajamo karakteristike tovrstne populacije, razvrščamo učne težave ter obravnavamo namen in bistvo uvodne motivacije, vrste učnih motivacij in izbiro motivacijskih strategij, uporabnih pri pouku geografije. Učne težave učencev smo povezali s pomanjkanjem motivacije, nato pa predstavili potek dela z njimi v Osnovni šoli Veržej, strategije pomoči tem učencem in pri tem vlogo uvodne motivacije. V empirični del smo vključili učence 7. in 8. razredov, učiteljico geografije in svetovalno delavko Osnovne šole Veržej. Sestavljen je iz dveh delov, ki se med seboj povezujeta. V prvem smo s pomočjo vprašalnika za učiteljico in svetovalno delavko odkrivali učence z učnimi težavami. Vprašalnik je vključeval najpogostejše dejavnike, ki so ključnega pomena za nastanek učnih težav učencev s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Zanimalo nas je, ali imajo učenci z učnimi težavami pri geografiji le-te tudi pri drugih predmetih. V drugem delu smo s pomočjo testnih listov iskali razlike v doseganju učnih ciljev in v splošni učni klimi pri pouku geografije med učnimi urami, izpeljanimi z uvodno motivacijo, in učnimi urami brez nje.
Ključne besede: Ključne besede: otroci, mladostniki, čustvene motnje, vedenjske motnje, učna motivacija, učne težave, geografija, prepoznavanje, pomoč.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 4109; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (1007,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici