| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Motiviranost, priljubljenost in dosežki znanja po izvedbi učne ure s strategijo sobe pobega v fizični in virtualni obliki pri pouku biologije v 8. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Nika Židan, 2024, magistrsko delo

Opis: Sobe pobega so interaktivne socialne igre, kjer igralci odkrivajo namige, rešujejo uganke in naloge v določenem prostoru in času. Bistvo sobe pobega je, da igralci nimajo danih specifičnih navodil, kako pobegniti iz sobe oz. zaključiti igro. Soba pobega je lahko uporabljena tudi kot inovativna in zanimiva strategija poučevanja, ki se lahko uporablja med poukom kateregakoli predmeta oz. učne vsebine, pri čemer obogati nabor strategij poučevanja. S strategijo sobe pobega pri učencih vzpodbujamo aktivno učenje, skupinsko delo in sodelovanje v skupini, razvijanje logičnega, ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter dvignemo raven motivacije. Namen magistrskega dela je bi izdelati dve sobi pobega za učno vsebino Prebavila. Eno smo izdelali v fizični obliki in eno v virtualni obliki. Učne ure s strategijo sobe pobega smo izvedli v 8. razredih osnovnih šol in po izvedbi učencem posredovali vprašalnik, s katerim smo primerjali raven učne motivacije učencev, uspešnost izvedbe in všečnost posamezne oblike sobe pobega. Ugotovili smo, da so učenci ne glede na obliko izvedbe sobe pobega dosegli visoko raven motivacije, aktivnost jim je bila všeč in svoje znanje so po izvedbi le-te ocenili z visoko oceno.
Ključne besede: soba pobega, biologija, učna motivacija, aktivno učenje, sodelovalno učenje
Objavljeno v DKUM: 26.08.2024; Ogledov: 122; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

2.
Domišlijski svetovi orientalske in zahodne oziroma evropske književnosti ter njihova uporaba pri pouku slovenščine : magistrsko delo
Amadeja Žökš, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil predstaviti orientalske in zahodne domišljijske svetove ter oceniti, ali jih je mogoče uporabljati tudi kot učno motivacijo v osnovnošolskih in srednješolskih programih, ter predstaviti nekaj načinov, kako to storiti. Značilnosti različnih domišljijskih svetov smo prikazali v kronološkem zaporedju, evropske oziroma zahodne tudi s pomočjo literarnih obdobij, pri analizi katerih smo si pomagali s srednješolskimi berili Branja (Ambrož idr.) in Svet književnosti (Kos idr.) Ugotovili smo, da ima vsaka svetovna književnost bogato kulturno zgodovino, iz katere črpa navdih za pisanje, in da različna časovna obdobja s svojimi družbenimi značilnostmi zelo opazno vplivajo na to, kakšne zgodbe in posledično kakšni domišljijski svetovi so ustvarjeni. Ugotovili smo tudi, da bi potencialna zamenjava fiktivnega sveta enega literarnega dela z umišljenim svetom drugega pomembno spremenila ne samo vzdušje v zgodbi, ampak tudi njen potek in končno sporočilo. V empiričnem delu magistrske naloge smo na praktičnih primerih literarnih del prikazali značilnosti domišljijskih svetov v različnih književnostih in književnih obdobjih in ugotovili, da postajata orientalska in evropska oziroma zahodna književnost, posledično pa tudi njuni fiktivni svetovi, zaradi vpliva globalizacije vse bolj podobni druga drugi. Ustvarjanje naših lastnih primerov prikaznih učnih motivacij, pa tudi anketa, ki smo jo izvedli med učitelji in profesorji slovenščine (opozoriti moramo na dejstvo, da gre za majhen vzorec, saj so metodološko popolne odgovore podali le štirje učitelji in profesorji, na majhen vzorec primerov motivacij smo opozorili tudi v predvidenih omejitvah raziskave) sta pokazali, da obstaja veliko načinov, kako pri pouku književnosti uporabiti prikazno motivacijo z ustvarjanjem domišljijskih svetov, vendar pa to velja le v primeru nekaterih književnih del, in sicer tistih, v katerih dogajalni igra pomembno vlogo v zgodbi in pa v primeru zgodb, ki obstajajo v več prostorskih in časovnih različicah – pri slednjih gre običajno za ljudske pripovedke ali avtorske zgodbe s kasnejšimi priredbami.
Ključne besede: domišljijski svetovi, predstavna učna motivacija, ustvarjanje domišljijskih svetov, pouk književnosti
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (891,38 KB)

3.
Primer sobe pobega pri pouku kemije v osnovni šoli : magistrsko delo
Katja Pogorelc, 2024, magistrsko delo

Opis: Soba pobega je zanimiv koncept miselne detektivske igre, ki se uporablja predvsem za zabavo in povezovanje udeležencev. Udeleženci morajo v določenem časovnem okviru rešiti vse uganke in poiskati izhod iz zaprtega prostora. Pomembno je, da udeleženci med seboj sodelujejo in uporabljajo pripomočke, ki so jim na voljo. Ustrezno zasnovano sobo pobega lahko uporabimo tudi kot učno metodo pri pouku. V magistrskem delu sem pripravila sobo pobega za 9. razred osnovne šole pri pouku kemije. Sodelovalo je 21 učencev Osnovne šole Gustava Šiliha iz Velenja. Želela sem izvedeti: kakšne strategije in načine uporabljajo učenci za reševanje nalog; ali sodelovanje učencev pripomore k reševanju nalog; ali so učenci bolj motivirani za učenje kemije kot pred sodelovanjem v sobi pobega; ali se zdi učencem soba pobega primeren način za učenje kemije in kako učenci doživljajo sobo pobega, kot izziv ali kot stres. Iz rezultatov lahko sklepamo, da sodelovanje pripomore k hitrejšemu reševanju nalog, da so učenci po obisku sobe pobega bolj motivirani in pri pouku sodelujejo. Soba pobega se jim zdi primeren način za učenje kemije, saj so jo doživeli kot izziv. Učencem je bil takšen koncept pouka všeč in bi si želeli več podobnih aktivnosti.
Ključne besede: kemija, soba pobega, sodelovanje, učna motivacija
Objavljeno v DKUM: 13.03.2024; Ogledov: 441; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

4.
Doživljanje sprememb na področju učne motivacije in počutja pri študentih v času študija na daljavo : magistrsko delo
Anastasija Pongračič, 2023, magistrsko delo

Opis: Kot večina učečih se v Sloveniji, so se tudi študenti v šolskih letih 2020/21 in 2021/22 prvič srečali s šolanjem na daljavo, pri čemer so nehote spoznali drugačen način učenja in usvajanja znanja, a hkrati so se spopadali s prej nepoznanimi spremembami na področju učne motivacije, počutja in doživljanja študijskega procesa. Skozi svoje magistrsko delo sem želela izvedeti, kako je šolanje na daljavo vplivalo na različne vidike študijskega procesa in življenja študentov, kakšne posledice je tak način šolanja pustil na področju učne motivacije in počutja ter katere pozitivne vidike je bilo moč zaznati in jih je možno implicirati na sedanje ter prihodnje oblike šolanja. V teoretičnem delu smo obravnavali stališča različnih avtorjev glede motivacije in njenih podvrst; učenja na daljavo ter doživljanja in izolacije. V empiričnem delu smo analizirali motivacijo učečih se med šolanjem na daljavo ter vzroke za spremembe na področju doživljanja, izolacije, motivacije in učenja. Ugotovili smo, da večini anketiranih študentov šolanje na daljavo ni predstavljala večje težave in so ga v splošnem dojemali kot dobrega, saj je bila znotraj fakultet vzpostavljena zelo dobra struktura poučevanja, hkrati pa so bili tudi profesorji dostopni in odzivni. Šolanje na daljavo je imelo svoje prednosti in slabosti, pri čemer so bile prednosti izražene v večjem obsegu. Študentom je ugajala večja količina prostega časa, kot negativno pa so dojemali pomanjkanje socialnih interakcij tako z vrstniki kot tudi s profesorji. Raven učne motivacije se je med posamezniki razlikovala: nekateri so izolacijo od šolanja v živo dojemali negativno, kar je vplivalo na znižanje ućne motivacije in tudi na druge vidike spremljanja učnega procesa na daljavo, pri posameznikih, ki do šolanja na daljavo niso čutili zadržkov ali jih je slednje celo ugajalo, pa je motivacija ostala enaka ali se je povečala v primerjavi s šolanjem v živo.
Ključne besede: Učna motivacija, študenti, šolanje na daljavo, počutje.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 458; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Primerjava motiviranosti učencev in učenk pri pouku geografije v šoli in na daljavo: analiza učne motiviranosti na primeru Osnovne šole Kungota
Vito Lavrenčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Zadnji dve šolski leti, 2019/2020 in 2020/2021, je pouk v slovenskih šolah zaradi epidemije covida-19 potekal kombinirano, deloma od doma, na daljavo, in deloma v živo, v razredih. Zaradi prilagojenega načina šolanja so bili tako učitelji in učiteljice kot tudi učenci in učenke primorani sprejeti novosti v načinu izobraževanja, se uspešno prilagoditi, kar je nekaterim uspelo bolj, nekaterim pa manj. Velik del prilagajanja tovrstnemu pouku je tudi motiviranost vseh sodelujočih v procesu, da poskušajo realizirati predvidene učne cilje ne glede na način poučevanja in učenja. V magistrskem delu smo se zato osredotočili na motivacijo pri pouku geografije v času epidemije. Zanimala nas je motiviranost učencev in učenk predmetne stopnje (6., 7., 8. in 9. razred) na osnovni šoli Kungota za sodelovanje, delo in učenje pri prej omenjenem učnem predmetu, kar smo preverjali s pomočjo vodenega intervjuja učiteljice geografije na OŠ Kungota (sklop 1) in anketnim vprašalnikom za učence in učenke (sklop 2).
Ključne besede: geografija, OŠ Kungota, pouk na daljavo, IKT, učna motivacija, učenke in učenci
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 1037; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

6.
Priročnik uvodnih učnih motivacij na podlagi motiviranosti učencev in učenk 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku slovenščine
Vito Lavrenčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del je skupek spoznanj iz že objavljene literature, ki se navezuje na pojem motivacija, v nadaljevanju pa natančneje tudi na učno motivacijo. Pojem smo raziskovali skozi lupo obveznega šolskega predmeta slovenščina, s posebnim poudarkom na raznolikih tipologijah motivacij pri pouku slovenščine, ki so jih zasnovali številni raziskovalci na tem področju. V empiričnem delu smo teoretična spoznanja raziskali še v praksi. Med učenci in učenkami 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja smo izvedli anketo, v raziskavi pa nas je zanimal predvsem njihov odnos do predmeta slovenščina, priljubljenost glede na ostale predmete, motiviranost s strani učiteljev in učiteljic, ocena njihovega sodelovanja pri pouku, bolj in manj priljubljeno področje, najbolj in najmanj priljubljena poglavja iz učnega načrta ter njihov pogled na izobraževanje in motiviranost pri pouku na daljavo. Želeli smo ugotoviti tudi to, kako so bile učencem in učenkam najljubše in najmanj ljube snovi predstavljene v obliki uvodne motivacije (če je ta sploh bila izvedena), zakaj so izbrali prav ta poglavja, hkrati pa smo jim želeli dati tudi možnost, da sami podajo predloge, kako določeno poglavje izboljšati v smislu podajanja snovi in jo narediti bolj zanimivo. Posamezna vprašanja iz anketnega vprašalnika smo predstavili v obliki analize pridobljenih podatkov tako v tabelaričnem zapisu kot v obliki grafov, spodaj pa podali še pisno interpretacijo. Pri nekaterih vprašanjih smo upoštevali tudi spremenljivke (spol, razred, zaključni uspeh v prejšnjem šolskem letu in zaključna ocena pri slovenščini v prejšnjem šolskem letu). Raziskava je pokazala, da je učencem in učenkam slovenščina glede na ostale predmete po priljubljenosti nekje na sredi, kar pomeni, da ni najbolj priljubljena, pa tudi ne najmanj. Slovenščina je najbolj ljuba učencem in učenkam z višjim končnim uspehom v prejšnjem šolskem letu pri tem predmetu, medtem ko bistveno manj tistim z nižjim uspehom. Učenci in učenke se v največji meri strinjajo, da je slovenščina zanimiva zaradi dobrega načina poučevanja učiteljev in učiteljic, medtem ko jim je zanimiva snov med najmanj ljubimi razlogi. Bistveno več učencev in učenk ima raje področje književnosti kot jezika/slovnice. Dobra polovica anketiranih učencev in učenk sodeluje zmeraj, kar pomeni vsako uro. Za učenje slovenščine jih motivirajo predvsem zunanji dejavniki, kot so starši, učitelji in učiteljice, dobra ocena, nagrada. Veliko učencev se strinja, da jih učitelji in učiteljice dobro motivirajo, najmanj učencev meni, da jih učitelji sploh ne motivirajo. Ob zapisu njim najljubših snovi pri predmetu slovenščina so v največji meri napisali, da je to zato, ker se jim te snovi ni težko naučiti, hkrati pa jih v to snov učitelji in učiteljice največkrat uvedejo s pomočjo metode zgodbice. Pri izboru najmanj zanimivih snovi so se strinjali, da jih tematika sploh ne zanima, so pa bile te snovi največkrat podane brez prave uvodne motivacije. Učenci in učenke so se v dobri polovici primerov strinjali, da jih učitelji in učiteljice tudi na daljavo dobro motivirajo, vseeno pa bi jim bil ljubši pouk v šoli. V drugem poglavju empiričnega dela smo na podlagi pridobljenih podatkov iz ankete (8. vprašanje) ustvarili priročnik 10 uvodnih učnih motivacij, največ na področju, ki so ga učenci izbrali za manj ljubega, t.j. jezik/slovnica, 8, dodani pa sta še 2 uvodni motivaciji s področja književnosti. Upoštevali smo pogostost pojavnosti zapisa najmanj priljubljenih snovi, hkrati pa tudi predloge učencev in učenk za izboljšanje. V priročniku je uporabljenih več različnih idej in metod za uvod v obravnavo 10 snovi, ki lahko služijo kot pomoč učiteljem in učiteljicam pri njihovem delu.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, tipologije učnih motivacij, predmet slovenščina, motiviranost učencev, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, uvodna učna motivacija
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 1550; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

7.
Učenci 5. razreda v slovenski javni in waldorfski osnovni šoli
Nika Leskovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na pedagoške in psihosocialne vidike učencev petega razreda javne osnovne šole v Sloveniji. V prvem delu teoretičnega dela je skozi zgodovino prikazan razvoj javne in waldorfske osnovne šole, ki se nadaljuje z učnimi cilji, programom in predmetnikom obeh osnovnih šol. Drugi del pa je namenjen opredelitvi pedagoških in psihosocialnih vidikov, in sicer, samopodobe, učne motivacije, učnih navad in razredne klime. V empiričnem delu je bil namen raziskave ugotoviti, kakšna je socialna, emocionalna, akademska in telesna samopodoba petošolcev, kakšna učna motivacija se pojavlja med učenci, ali imajo petošolci ustrezne učne navade in kakšni so njihovi medosebni odnosi in osebnostni razvoj. Rezultati so pokazali, da imajo učenci dober pojem sebe, sicer z nižjim povprečjem socialne samopodobe, vendar višjim povprečjem akademske in telesne, še zlasti pa emocionalne samopodobe. Rezultati proučevanja učne motivacije kažejo, da se petošolci po eni strani sicer učijo v izogib slabim ocenam, po drugi strani pa so radovedni in imajo željo po obvladovanju nekega področja, kar kaže na povprečno stopnjo zunanje in notranje motivacije, vendar višjo stopnjo pomembnosti učenja. Učenci imajo v povprečju ustrezne učne navade, boljše učne navade so v primerjavi z dečki pokazale deklice. Razredno vzdušje pa petošolci zaznavajo kot prijetno in ne prihajajo pogosto v konflikt z drugimi učenci. Obstaja le zanemarljiv odstotek učencev, ki so izredno tekmovalni in tistih, ki zaznavajo visoko stopnjo težavnosti šolskega dela, zato lahko rečemo, da v razredu prevladuje sodelovalno okolje.
Ključne besede: javna osnovna šola, waldorfska osnovna šola, samopodoba, učna motivacija, učne navade, razredna klima
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1553; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
Motivacija za opravljanje domačih nalog pri pouku matematike
Katjuša Slatenšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo z vprašanjem, kako lahko učitelj motivira učence za redno opravljanje domačih nalog pri pouku matematike. V teoretičnem delu se najprej posvetimo učni motivaciji, njeni vlogi v procesu samoregulacije, sestavinam, strategijam in vrstam. Spoznamo tudi motivacijske vzorce učencev in načine, kako lahko učitelj učence posameznega motivacijskega vzorca motivira. V nadaljevanju predstavimo termin domača naloga: njene cilje, namen, vrste in principe. Pozornost namenimo tudi raziskavam o smiselnosti in učinkovitosti domačih nalog pri pouku matematike. Nato se osredotočimo na učiteljevo vlogo v procesu domačih nalog. V prvi vrsti mora učitelj poskrbeti, da bodo naloge učinkovite. V ta namen jih mora skrbno načrtovati, dovolj časa pa mora nameniti tudi posredovanju domače naloge in rednemu preverjanju ter ustrezni povratni informaciji učencev. Le na ta način bodo matematične domače naloge imele pozitiven učinek tudi na znanje učencev. Z upoštevanjem teoretičnih spoznanj o učinkovitih domačih nalogah smo v teoretičnem delu predstavili zglede različnih tipov matematičnih nalog. Zadnji del teoretičnega dela namenimo vlogi učenca in staršev v procesu matematičnih domačih nalog. Namen empiričnega dela magistrske naloge je predstaviti nekatere dejavnike, ki vplivajo na učenčevo motivacijo za redno opravljanje matematičnih domačih nalog, in pridobiti informacijo o učiteljevem načrtovanju, posredovanju ter preverjanju domačih nalog. Raziskavo smo opravili na vzorcu 122 učencev 6., 7., 8. in 9. razreda dveh osnovnih šol, ki so jih poučevali štirje različni učitelji matematike. Ugotovili smo, da učitelji matematike še zmeraj vztrajajo pri klasičnih domačih nalogah, podobnim tistim, ki so jih učenci reševali že pri pouku. Večinoma gre za ponavljajoči se tip domačih nalog, ki učencem niso zanimive. Kognitivno zahtevnejših domačih nalog učitelji ne načrtujejo, prav tako pa ne namenjajo veliko pozornosti posredovanju, sprotnemu preverjanju domačih nalog in dajanju povratnih informacij učencem o opravljenih domačih nalogah. Učenci si želijo več zanimivejših domačih nalog, ki jih bodo lahko izvajali tudi s pomočjo računalnika in spleta – ravno pri matematiki jim lahko to tudi omogočimo.
Ključne besede: pouk matematike, domače naloge, učna motivacija, učinkovitost domačih nalog, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 25.11.2016; Ogledov: 3213; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

9.
MOTIVIRANOST UČENCEV PRI POUKU SLOVENŠČINE 3. TRILETJA OSNOVNIH ŠOL V OBČINI LJUTOMER
Nastja Škrlec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje preučili učno motivacijo, ki smo jo nato v empiričnem delu tudi raziskali. V empiričnem delu smo izvedli anketna vprašalnika med učenci in učitelji 3. triletja osnovnih šol v občini Ljutomer. V raziskavi nas je zanimalo, kakšen odnos imajo učenci do predmeta slovenščina in posledično tudi do domačih nalog, ali je slovenščina priljubljen predmet, kateri so razlogi za njegovo priljubljenost, kako so motivirani za učenje, ali sodelujejo pri pouku, ali so učiteljem in učencem uvodne motivacije pomembne, katere strategije učitelji uporabljajo za motiviranje učencev. Ugotoviti smo želeli še, na katerem področju so učenci bolj motivirani za učenje in sodelovanje. Zanimalo nas je tudi, katere didaktične pripomočke uporabljajo učitelji pri pouku slovenščine. Pri določenih vprašanjih smo primerjali rezultate učencev glede na spol, razred in zaključeno oceno pri predmetu slovenščina. Naredili pa smo tudi primerjavo med rezultati učencev in učiteljev. Ugotovili smo, da so rezultati med seboj dokaj podobni. Raziskava je pokazala, da so učenci zunanje motivirani za učenje slovenščine. To pomeni, da se predmet učijo zaradi ocen, pritiska staršev ali učiteljev in ne zaradi lastnega interesa in radovednosti. Učencem se zdijo učne ure zanimive. Večina učencev ima do predmeta slovenščina negativen odnos – razlog je, da se jim zdi zahteven glede snovi in učenja. Učencem je slovenščina kot predmet všeč predvsem zaradi učiteljevega načina poučevanja. Večini učencev je ljubši književni pouk, posledično so zaradi tega tudi bolj motivirani za sodelovanje pri njem. Učitelji pri pouku uporabljajo različne strategije, s katerimi motivirajo učence za sodelovanje. Prav tako uporabljajo različne didaktične pripomočke, s katerimi izvedejo pouk na zanimiv in pester način.
Ključne besede: učna motivacija, motivacijske strategije, predmet slovenščina, motiviranost učencev, osnovna šola.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2016; Ogledov: 2249; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

10.
Inovativna pedagogika 1 : 1 pri tehniškem izobraževanju
Petra Kores, 2016, diplomsko delo

Opis: Bistvo učnega procesa je poleg vzgoje (afektivnega področja) predvsem usvajanje znanj (kognitivni pogled) in spretnosti (kompetence). Kako kakovostno bo to znanje, je odvisno od učinkovitosti učenja. 21. stoletje je stoletje sodobne informacijske družbe, ki ustvarja vedno večje in nove izobraževalne zahteve ter izzive in ob tem hkrati zagotavlja nova orodja za zadovoljitev le-teh. Zaradi zahtev po učinkovitem učenju in pridobivanju kakovostnega znanja le-tega skoraj ni mogoče več pridobiti s tradicionalnim poučevanjem in učenjem. Zato je nujno potrebna sprememba, miselni preskok, na področju izobraževalnega sistema. Diplomska naloga temelji na vpogledu v »inovativno pedagogiko 1 : 1« v splošnem izobraževanju in še posebej na področju tehniškega izobraževanja. Inovativna pedagogika 1 : 1 je usmerjena v sodelovalno, poizvedovalno in raziskovalno učenje, v nove metode dela, uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije, nova učna okolja, samostojnost in personalizacijo učenja. Vse našteto povečuje učinkovitost učenja, kompetentnost ter pripravljenost učencev na zaposlitev.
Ključne besede: učenje, poučevanje, tehnika in tehnologija, inovativna pedagogika 1 : 1, IKT, sodelovalno učenje, motivacija, kompetence 21. stoletja, nova učna okolja, kreativna učilnica, kognitivno učenje, učni načrt.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1530; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (643,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici