Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen magistrskega dela je bil predstaviti orientalske in zahodne domišljijske svetove ter oceniti, ali jih je mogoče uporabljati tudi kot učno motivacijo v osnovnošolskih in srednješolskih programih, ter predstaviti nekaj načinov, kako to storiti. Značilnosti različnih domišljijskih svetov smo prikazali v kronološkem zaporedju, evropske oziroma zahodne tudi s pomočjo literarnih obdobij, pri analizi katerih smo si pomagali s srednješolskimi berili Branja (Ambrož idr.) in Svet književnosti (Kos idr.) Ugotovili smo, da ima vsaka svetovna književnost bogato kulturno zgodovino, iz katere črpa navdih za pisanje, in da različna časovna obdobja s svojimi družbenimi značilnostmi zelo opazno vplivajo na to, kakšne zgodbe in posledično kakšni domišljijski svetovi so ustvarjeni. Ugotovili smo tudi, da bi potencialna zamenjava fiktivnega sveta enega literarnega dela z umišljenim svetom drugega pomembno spremenila ne samo vzdušje v zgodbi, ampak tudi njen potek in končno sporočilo. V empiričnem delu magistrske naloge smo na praktičnih primerih literarnih del prikazali značilnosti domišljijskih svetov v različnih književnostih in književnih obdobjih in ugotovili, da postajata orientalska in evropska oziroma zahodna književnost, posledično pa tudi njuni fiktivni svetovi, zaradi vpliva globalizacije vse bolj podobni druga drugi. Ustvarjanje naših lastnih primerov prikaznih učnih motivacij, pa tudi anketa, ki smo jo izvedli med učitelji in profesorji slovenščine (opozoriti moramo na dejstvo, da gre za majhen vzorec, saj so metodološko popolne odgovore podali le štirje učitelji in profesorji, na majhen vzorec primerov motivacij smo opozorili tudi v predvidenih omejitvah raziskave) sta pokazali, da obstaja veliko načinov, kako pri pouku književnosti uporabiti prikazno motivacijo z ustvarjanjem domišljijskih svetov, vendar pa to velja le v primeru nekaterih književnih del, in sicer tistih, v katerih dogajalni igra pomembno vlogo v zgodbi in pa v primeru zgodb, ki obstajajo v več prostorskih in časovnih različicah – pri slednjih gre običajno za ljudske pripovedke ali avtorske zgodbe s kasnejšimi priredbami.
Ključne besede: domišljijski svetovi, predstavna učna motivacija, ustvarjanje domišljijskih svetov, pouk književnosti
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 48
Celotno besedilo (891,38 KB)

Opis: Kot večina učečih se v Sloveniji, so se tudi študenti v šolskih letih 2020/21 in 2021/22 prvič srečali s šolanjem na daljavo, pri čemer so nehote spoznali drugačen način učenja in usvajanja znanja, a hkrati so se spopadali s prej nepoznanimi spremembami na področju učne motivacije, počutja in doživljanja študijskega procesa. Skozi svoje magistrsko delo sem želela izvedeti, kako je šolanje na daljavo vplivalo na različne vidike študijskega procesa in življenja študentov, kakšne posledice je tak način šolanja pustil na področju učne motivacije in počutja ter katere pozitivne vidike je bilo moč zaznati in jih je možno implicirati na sedanje ter prihodnje oblike šolanja. V teoretičnem delu smo obravnavali stališča različnih avtorjev glede motivacije in njenih podvrst; učenja na daljavo ter doživljanja in izolacije. V empiričnem delu smo analizirali motivacijo učečih se med šolanjem na daljavo ter vzroke za spremembe na področju doživljanja, izolacije, motivacije in učenja. Ugotovili smo, da večini anketiranih študentov šolanje na daljavo ni predstavljala večje težave in so ga v splošnem dojemali kot dobrega, saj je bila znotraj fakultet vzpostavljena zelo dobra struktura poučevanja, hkrati pa so bili tudi profesorji dostopni in odzivni. Šolanje na daljavo je imelo svoje prednosti in slabosti, pri čemer so bile prednosti izražene v večjem obsegu. Študentom je ugajala večja količina prostega časa, kot negativno pa so dojemali pomanjkanje socialnih interakcij tako z vrstniki kot tudi s profesorji. Raven učne motivacije se je med posamezniki razlikovala: nekateri so izolacijo od šolanja v živo dojemali negativno, kar je vplivalo na znižanje ućne motivacije in tudi na druge vidike spremljanja učnega procesa na daljavo, pri posameznikih, ki do šolanja na daljavo niso čutili zadržkov ali jih je slednje celo ugajalo, pa je motivacija ostala enaka ali se je povečala v primerjavi s šolanjem v živo.
Ključne besede: Učna motivacija, študenti, šolanje na daljavo, počutje.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 458; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del je skupek spoznanj iz že objavljene literature, ki se navezuje na pojem motivacija, v nadaljevanju pa natančneje tudi na učno motivacijo. Pojem smo raziskovali skozi lupo obveznega šolskega predmeta slovenščina, s posebnim poudarkom na raznolikih tipologijah motivacij pri pouku slovenščine, ki so jih zasnovali številni raziskovalci na tem področju. V empiričnem delu smo teoretična spoznanja raziskali še v praksi. Med učenci in učenkami 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja smo izvedli anketo, v raziskavi pa nas je zanimal predvsem njihov odnos do predmeta slovenščina, priljubljenost glede na ostale predmete, motiviranost s strani učiteljev in učiteljic, ocena njihovega sodelovanja pri pouku, bolj in manj priljubljeno področje, najbolj in najmanj priljubljena poglavja iz učnega načrta ter njihov pogled na izobraževanje in motiviranost pri pouku na daljavo. Želeli smo ugotoviti tudi to, kako so bile učencem in učenkam najljubše in najmanj ljube snovi predstavljene v obliki uvodne motivacije (če je ta sploh bila izvedena), zakaj so izbrali prav ta poglavja, hkrati pa smo jim želeli dati tudi možnost, da sami podajo predloge, kako določeno poglavje izboljšati v smislu podajanja snovi in jo narediti bolj zanimivo. Posamezna vprašanja iz anketnega vprašalnika smo predstavili v obliki analize pridobljenih podatkov tako v tabelaričnem zapisu kot v obliki grafov, spodaj pa podali še pisno interpretacijo. Pri nekaterih vprašanjih smo upoštevali tudi spremenljivke (spol, razred, zaključni uspeh v prejšnjem šolskem letu in zaključna ocena pri slovenščini v prejšnjem šolskem letu). Raziskava je pokazala, da je učencem in učenkam slovenščina glede na ostale predmete po priljubljenosti nekje na sredi, kar pomeni, da ni najbolj priljubljena, pa tudi ne najmanj. Slovenščina je najbolj ljuba učencem in učenkam z višjim končnim uspehom v prejšnjem šolskem letu pri tem predmetu, medtem ko bistveno manj tistim z nižjim uspehom. Učenci in učenke se v največji meri strinjajo, da je slovenščina zanimiva zaradi dobrega načina poučevanja učiteljev in učiteljic, medtem ko jim je zanimiva snov med najmanj ljubimi razlogi. Bistveno več učencev in učenk ima raje področje književnosti kot jezika/slovnice. Dobra polovica anketiranih učencev in učenk sodeluje zmeraj, kar pomeni vsako uro. Za učenje slovenščine jih motivirajo predvsem zunanji dejavniki, kot so starši, učitelji in učiteljice, dobra ocena, nagrada. Veliko učencev se strinja, da jih učitelji in učiteljice dobro motivirajo, najmanj učencev meni, da jih učitelji sploh ne motivirajo. Ob zapisu njim najljubših snovi pri predmetu slovenščina so v največji meri napisali, da je to zato, ker se jim te snovi ni težko naučiti, hkrati pa jih v to snov učitelji in učiteljice največkrat uvedejo s pomočjo metode zgodbice. Pri izboru najmanj zanimivih snovi so se strinjali, da jih tematika sploh ne zanima, so pa bile te snovi največkrat podane brez prave uvodne motivacije. Učenci in učenke so se v dobri polovici primerov strinjali, da jih učitelji in učiteljice tudi na daljavo dobro motivirajo, vseeno pa bi jim bil ljubši pouk v šoli. V drugem poglavju empiričnega dela smo na podlagi pridobljenih podatkov iz ankete (8. vprašanje) ustvarili priročnik 10 uvodnih učnih motivacij, največ na področju, ki so ga učenci izbrali za manj ljubega, t.j. jezik/slovnica, 8, dodani pa sta še 2 uvodni motivaciji s področja književnosti. Upoštevali smo pogostost pojavnosti zapisa najmanj priljubljenih snovi, hkrati pa tudi predloge učencev in učenk za izboljšanje. V priročniku je uporabljenih več različnih idej in metod za uvod v obravnavo 10 snovi, ki lahko služijo kot pomoč učiteljem in učiteljicam pri njihovem delu.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, tipologije učnih motivacij, predmet slovenščina, motiviranost učencev, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, uvodna učna motivacija
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 1550; Prenosov: 349
Celotno besedilo (1,81 MB)

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo z vprašanjem, kako lahko učitelj motivira učence za redno opravljanje domačih nalog pri pouku matematike. V teoretičnem delu se najprej posvetimo učni motivaciji, njeni vlogi v procesu samoregulacije, sestavinam, strategijam in vrstam. Spoznamo tudi motivacijske vzorce učencev in načine, kako lahko učitelj učence posameznega motivacijskega vzorca motivira. V nadaljevanju predstavimo termin domača naloga: njene cilje, namen, vrste in principe. Pozornost namenimo tudi raziskavam o smiselnosti in učinkovitosti domačih nalog pri pouku matematike. Nato se osredotočimo na učiteljevo vlogo v procesu domačih nalog. V prvi vrsti mora učitelj poskrbeti, da bodo naloge učinkovite. V ta namen jih mora skrbno načrtovati, dovolj časa pa mora nameniti tudi posredovanju domače naloge in rednemu preverjanju ter ustrezni povratni informaciji učencev. Le na ta način bodo matematične domače naloge imele pozitiven učinek tudi na znanje učencev. Z upoštevanjem teoretičnih spoznanj o učinkovitih domačih nalogah smo v teoretičnem delu predstavili zglede različnih tipov matematičnih nalog. Zadnji del teoretičnega dela namenimo vlogi učenca in staršev v procesu matematičnih domačih nalog. Namen empiričnega dela magistrske naloge je predstaviti nekatere dejavnike, ki vplivajo na učenčevo motivacijo za redno opravljanje matematičnih domačih nalog, in pridobiti informacijo o učiteljevem načrtovanju, posredovanju ter preverjanju domačih nalog. Raziskavo smo opravili na vzorcu 122 učencev 6., 7., 8. in 9. razreda dveh osnovnih šol, ki so jih poučevali štirje različni učitelji matematike. Ugotovili smo, da učitelji matematike še zmeraj vztrajajo pri klasičnih domačih nalogah, podobnim tistim, ki so jih učenci reševali že pri pouku. Večinoma gre za ponavljajoči se tip domačih nalog, ki učencem niso zanimive. Kognitivno zahtevnejših domačih nalog učitelji ne načrtujejo, prav tako pa ne namenjajo veliko pozornosti posredovanju, sprotnemu preverjanju domačih nalog in dajanju povratnih informacij učencem o opravljenih domačih nalogah. Učenci si želijo več zanimivejših domačih nalog, ki jih bodo lahko izvajali tudi s pomočjo računalnika in spleta – ravno pri matematiki jim lahko to tudi omogočimo.
Ključne besede: pouk matematike, domače naloge, učna motivacija, učinkovitost domačih nalog, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 25.11.2016; Ogledov: 3213; Prenosov: 373
Celotno besedilo (2,75 MB)

Opis: Bistvo učnega procesa je poleg vzgoje (afektivnega področja) predvsem usvajanje znanj (kognitivni pogled) in spretnosti (kompetence). Kako kakovostno bo to znanje, je odvisno od učinkovitosti učenja. 21. stoletje je stoletje sodobne informacijske družbe, ki ustvarja vedno večje in nove izobraževalne zahteve ter izzive in ob tem hkrati zagotavlja nova orodja za zadovoljitev le-teh. Zaradi zahtev po učinkovitem učenju in pridobivanju kakovostnega znanja le-tega skoraj ni mogoče več pridobiti s tradicionalnim poučevanjem in učenjem. Zato je nujno potrebna sprememba, miselni preskok, na področju izobraževalnega sistema. Diplomska naloga temelji na vpogledu v »inovativno pedagogiko 1 : 1« v splošnem izobraževanju in še posebej na področju tehniškega izobraževanja. Inovativna pedagogika 1 : 1 je usmerjena v sodelovalno, poizvedovalno in raziskovalno učenje, v nove metode dela, uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije, nova učna okolja, samostojnost in personalizacijo učenja. Vse našteto povečuje učinkovitost učenja, kompetentnost ter pripravljenost učencev na zaposlitev.
Ključne besede: učenje, poučevanje, tehnika in tehnologija, inovativna pedagogika 1 : 1, IKT, sodelovalno učenje, motivacija, kompetence 21. stoletja, nova učna okolja, kreativna učilnica, kognitivno učenje, učni načrt.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1530; Prenosov: 172
Celotno besedilo (643,98 KB)