1. |
2. POVEZANOST UČNIH STRATEGIJ Z MOTIVACIJO UČENCEV V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLITadeja Mernik, 2009, diplomsko delo Opis: Z empirično raziskavo sem želela odgovoriti na vprašanje, ali obstaja korelacija med notranjo učno motivacijo pri posamezniku in njegovo oceno pomembnosti uporabe kognitivnih in metakognitivnih strategij pri učenju, ki med drugim predstavljata osnovo za samoregulacijsko učenje. V raziskavi, ki je bila izvedena med mladostniki različnega spola in starosti, sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja.
Rezultati so pokazali, da med spoloma sicer ni prisotnih statistično značilnih razlik v predanosti delu kot dimenziji notranje motivacije, da pa se dekleta bolj kot fantje posvečajo učenju in delu za šolo iz lastnega interesa. Če upoštevamo še naslednjo ugotovitev, in sicer, da dekleta pripisujejo višji pomen rabi učnih strategij, lahko rečemo, da so dekleta bolj učno samoregulativna v primerjavi s fanti. Nadalje se je izkazalo, da med mladostniki različnih starosti ni opaznih razlik v oceni pomembnosti rabe učnih strategij, obstajajo pa statistično pomembne razlike v notranji motivaciji. Medtem ko je za mlajše mladostnike značilna večja predanost šolskemu delu in učenju v primerjavi s starejšimi, pa se slednji pogosteje učijo zaradi lastnega zanimanja in želje, da bi poglobili in utrdili svoje znanje.
Kot ključno ugotovitev raziskave pa navajam naslednjo; in sicer da obstaja povezanost med posameznikovo notranjo motivacijo in njegovo oceno pomembnosti uporabe strategij pri učenju. Rezultati raziskave namreč kažejo, da mladostniki, pri katerih je prisotna večja notranja motivacija, tudi višje ocenjujejo rabo učnih strategij.
Ključne besede: samoregulacijsko učenje, notranja učna motivacija, učne strategije, lastni interes, predanost delu
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 3486; Prenosov: 753
 Celotno besedilo (579,07 KB) |
3. MOTIVACIJA PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI V SREDNJI ŠOLIMaja Hanžekovič, 2010, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti in raziskati motivacijo pri pouku književnosti v srednji šoli.
Motivacija za učenje je izraz za vse vrste motivacij v učni situaciji in obsega vse, kar daje pobude za učenje, ga usmerja ter mu določa intenzivnost, trajanje in kakovost. Učitelj lahko bistveno vpliva na učno motivacijo učencev, pomembno vlogo pri tem pa imajo tudi starši, prijatelji, vrstniki …
Na motiviranje učencev pri pouku književnosti lahko učitelj vpliva s svojim vodenjem razreda, z ustrezno komunikacijo, z raznolikim motiviranjem učencev na začetku učne ure, uporabi lahko različne strategije in sredstva za dviganje notranje in zunanje učne motivacije, pomaga pa si lahko tudi z uporabo določenih pripomočkov in sredstev.
Bralna motivacija je nadpomenka za različne motivacijske dejavnike, ki človeka spodbujajo k branju, bralnemu procesu pa dajejo smisel in tako pomagajo posamezniku vztrajati do cilja in povečajo njegovo željo, da bi bralno izkušnjo še ponovil. Za razvijanje bralne motivacije v šoli in razredu so pomembni različni dejavniki: učitelj kot bralni model, glasno branje učencem, dostopnost raznolikega bralnega gradiva, možnost izbire bralnega gradiva ter pogovori in druženje ob knjigah.
V teoretičnem delu diplomske naloge bomo podrobneje preučili učno motivacijo, motiviranje učencev v šoli, motivacijo pri pouku književnosti ter motivacijo za branje.
V empiričnem delu diplomske naloge bomo raziskali, ali se učitelji književnosti trudijo vplivati na povečanje učne motivacije učencev, na motiviranost za sodelovanje pri pouku ter na bralno motivacijo učencev. Zanima nas tudi, kakšen učinek imajo določena sredstva zunanje učne motivacije na učence, kakšne so bralne in učne navade učencev ter njihovi predlogi za izboljšanje pouka književnosti.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, motiviranje učencev v šoli, motivacija pri pouku književnosti, motivacija za branje.
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3016; Prenosov: 364
Celotno besedilo (803,56 KB) |
4. PRILJUBLJENOST PREDMETA DRUŽBA MED UČENCI 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLEMojca Maričnik, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Priljubljenost predmeta družba med učenci 5. razreda osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu definiramo motivacijo in njen vpliv na dejavnosti učencev ter navajamo strategije za spodbujanje motivacije pri učencih. Poleg naštetega so podrobneje predstavljeni tudi učna motivacija, predmet družba ter učne oblike in metode.
V empiričnem delu diplomskega dela ugotavljamo, kakšno mnenje imajo učenci 5. razreda o predmetu družba. Prav tako smo proučili priljubljenost načinov ocenjevanja in vsebin pri predmetu družba ter priljubljenost načinov dela in predmeta družba nasploh. S pomočjo anketnega vprašalnika pa smo dobili tudi povratne informacije o tem, pod kakšnimi pogoji bi imeli učenci predmet družba raje.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, družba, učne oblike, drugo triletje
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1988; Prenosov: 142
Celotno besedilo (2,70 MB) |
5. UČNA MOTIVACIJA PRI POUKU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA NA PRIMERU UČENCEV III. TRIADESuzana Hojnik, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Učna motivacija pri pouku nemščine kot tujega jezika na primeru učencev III. triade je v ospredju učna motivacija pri predmetu nemščina.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljena motivacija. Razlikujemo več vrst motivacije, vendar je najpogostejše razlikovanje med intrinzično in ekstrinzično oziroma med notranjo in zunanjo motivacijo. Zunanja motivacija je najboljša predispozicija za učenje, saj ta motivacija izhaja iz učenca samega in ne potrebuje za učenje nobenih drugih zunanjih vzpodbud. Notranje motivirani učenci so pogosto še dodatno vzpodbujeni z motivom radovednosti. Del naloge se je ukvarjal tudi z dejavniki, ki vzpodbujajo oziroma zavirajo motivacijo. Dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo, je zelo veliko (tako npr. okolje, odnosi v šoli, interesi, mediji, starši …). Del teh dejavnikov vpliva pozitivno na motivacijo in jo vzpodbuja, drugi del pa s svojim vplivanjem zavira motivacijo.
Empirični del naloge je bil izveden s pomočjo ankete. Anketiranci so bili učenci 7. razreda OŠ, ki se učijo nemščino kot 2. tuji jezik. Analiza ankete je pokazala, da so učenci za učenje tujih jezikov zelo motivirani, pomemben dejavnik pri tem pa je ta, da ni vseeno, za kateri jezik gre. Večina učencev se uči nemščino, ker se jo morajo učiti, bi se pa raje npr. učili španščino kot nemščino. Tukaj se pokaže velik vpliv medijev na učence. Najmanjšo motivacijo so pokazali učenci za učenje francoščine. Pokazalo se je tudi, da se večina učencev (več kot 50 %) uči pod vplivom notranje motivacije, je pa še vedno veliko učencev, nad katerimi morajo bedeti starši, ker se drugače ne bi učili. Pomemben dejavnik za učence, da se nek tuji jezik sploh učijo, je zanimivost jezika. Če jim nek jezik ni privlačen, ni zanimiv, ni motivacije za učenje.
V diplomskem delu se potrdi teza, da je motivacija ključnega pomena za učenje.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, notranja motivacija, zunanja motivacija, učenje tujih jezikov
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 3875; Prenosov: 419
Celotno besedilo (8,36 MB) |
6. UČNE TEŽAVE ZARADI POMANJKLJIVE UČNE MOTIVACIJE PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI MOTNJAMI NA PRIMERU OŠ VERŽEJ Jasna Poljanec, 2011, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V diplomskem delu obravnavamo učne težave učencev s čustvenimi in vedenjskimi motnjami pri geografiji v osnovni šoli. Te so pogosto posledica pomanjkanja učne motivacije. V prizadevanju, da do omenjenih učnih težav ne bi prihajalo, sta pomembna predvsem učenčeva lastna želja po učenju in dober učitelj, ki je učenca sposoben motivirati, saj si je le motiviran učenec pripravljen prizadevati za svoj uspeh.
V teoretičnem delu diplomskega dela opredeljujemo nekatere značilnosti otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, navajamo karakteristike tovrstne populacije, razvrščamo učne težave ter obravnavamo namen in bistvo uvodne motivacije, vrste učnih motivacij in izbiro motivacijskih strategij, uporabnih pri pouku geografije. Učne težave učencev smo povezali s pomanjkanjem motivacije, nato pa predstavili potek dela z njimi v Osnovni šoli Veržej, strategije pomoči tem učencem in pri tem vlogo uvodne motivacije.
V empirični del smo vključili učence 7. in 8. razredov, učiteljico geografije in svetovalno delavko Osnovne šole Veržej. Sestavljen je iz dveh delov, ki se med seboj povezujeta. V prvem smo s pomočjo vprašalnika za učiteljico in svetovalno delavko odkrivali učence z učnimi težavami. Vprašalnik je vključeval najpogostejše dejavnike, ki so ključnega pomena za nastanek učnih težav učencev s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Zanimalo nas je, ali imajo učenci z učnimi težavami pri geografiji le-te tudi pri drugih predmetih. V drugem delu smo s pomočjo testnih listov iskali razlike v doseganju učnih ciljev in v splošni učni klimi pri pouku geografije med učnimi urami, izpeljanimi z uvodno motivacijo, in učnimi urami brez nje.
Ključne besede: Ključne besede: otroci, mladostniki, čustvene motnje, vedenjske motnje, učna motivacija, učne težave, geografija, prepoznavanje, pomoč.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 3745; Prenosov: 465
Celotno besedilo (1007,10 KB) |
7. VPLIV PSIHOLOŠKIH DEJAVNIKOV NA USPEŠNOST ŠTUDENTOV PRI ŠTUDIJU NA UM FOVTina Šikonja, 2011, diplomsko delo Opis: Študenti se soočajo z različnimi težavami, kar vpliva na njihov uspeh pri študiju. V današnjem času je tempo življenja vedno hitrejši, tehnologija izredno hitro napreduje, zato se od ljudi zahteva, da so v koraku s časom. Potrebnega je vse več znanja. Iz tega razloga smo se usmerili v uspešnost študentov, ki se trenutno izobražujejo. Osredotočili smo se na psihološke dejavnike, ker menimo, da ti najbolj vplivajo na uspeh pri študiju. Raziskavo smo opravili med študenti, ki obiskujejo Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Diplomo smo razdelili na teoretični in praktični del.
V teoretičnem delu smo povzeli pet psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost študentov. Psihološki dejavniki zajemajo: spoznavne dejavnike učenja (umska sposobnost, kognitivna struktura, kognitivni stil), učne navade, učno motivacijo, emocionalno–osebnostne dejavnike učenja in socialno–psihološke dejavnike učenja. Vsak psihološki dejavnik učenja je posebej opisan in povezan s študentovim uspehom pri študiju. Na koncu obrazložimo nekaj tipičnih spodbud za učenje, ki lahko pripomorejo k uspešnejšemu študiju.
V praktičnem delu smo obdelali podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS (Statistical Package for Social Sciences, Statistični paket za sociološke znanosti) in jih interpretirali s pomočjo grafov, ki smo jih izdelali s pomočjo programa Excel. Postavljene hipoteze smo s pomočjo Pearsonovega koeficienta sprejeli ali zavrnili. Ugotovili smo, da imajo študenti prvega letnika manj učnih tehnik in navad v primerjavi s študenti tretjega letnika, prav tako pa višjim letnikom veliko več pomeni pridobitev boljše ocene pri izpitu kot študentom prvega letnika.
Ključne besede: študijski uspeh, psihološki dejavniki, učne navade, učna motivacija, emocionalno–osebnostni dejavniki učenja
Objavljeno: 23.08.2011; Ogledov: 3439; Prenosov: 637
Celotno besedilo (938,05 KB) |
8. MOTIVACIJA PRI LIKOVNI VZGOJITjaša Kerin, 2011, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela predstavljamo splošen pojem motivacije, pomen motivacije ter teoretična izhodišča. Povezujemo splošna teoretična izhodišča s poučevanjem likovne vzgoje ter artikulacijske značilnosti pri njenem pouku. Ob tem smo tudi izpostavili pomembnost motivacije pri likovni vzgoji ter navedli nekaj možnosti za uspešno realizacijo le-te. Dotaknili smo se tudi individualizacije pri likovni vzgoji ter sredstev za spodbujanje motivacije.
V empiričnem delu dela predstavljamo rezultate raziskave, v kateri smo analizirali mnenje študentov razrednega pouka o pomembnosti motivacije pri likovni vzgoji in vplivu le-te na izdelke učencev glede na videno v času njihove pedagoške prakse. Študentje so tudi ocenili ustreznost izbiranja likovnega področja, tehnike in motivov ter načinov izvajanja motivacije njihovih mentorjev v času opravljanja pedagoške prakse. Vse to smo spremljali tudi sami v prvi triadi neposredno ob hospitacijskih urah.
Rezultati kažejo, da se učitelji poslužujejo osnovnih likovnih motivov in tehnik. Učitelji bi morali v pouk vključevati zanimive motive in tehnike ter tako spodbujati otrokovo domišljijo. Kot motivacijska sredstva učitelji največkrat uporabijo literarno predlogo (pesmi, zgodbice, članke itd.), kar je za njih najlažja pot, vendar nima pravega učinka. Zato menimo, da bi bilo potrebno učitelje seznaniti z novejšimi strategijami motiviranja. Učitelji v veliki meri ne izvajajo demonstracije (ključnega pomena za razumevanje), učence premalo vzpodbujajo med ustvarjanjem in preveč posegajo v njihovo delo. Iz tega je razvidno, da se še vedno daje premalo poudarka na motivacijo, s tem pa se učencem ne pomaga uporabljati domišljijo, ki je pri likovni vzgoji ključnega pomena.
Ključne besede: razredni pouk, osnovna šola, likovna vzgoja, motivacija, učna motivacija
Objavljeno: 14.12.2011; Ogledov: 3159; Prenosov: 369
Celotno besedilo (13,89 MB) |
9. NAČINI MOTIVIRANJA UČENCEV PRI POUKU MATEMATIKEKatja Ilc, 2012, diplomsko delo Opis: Učna motivacija obsega vse, kar daje pobude za učenje, ga usmerja, mu določa intenzivnost, trajanje in kakovost (Marentič Požarnik, 2003, str. 184). Učna motivacija je lahko zunanja, ki se kaže na primer v oceni oziroma pohvali, ali notranja, ki se kaže v želji po razvoju lastnih sposobnosti. Cilj motiviranja je večje prevzemanje odgovornosti učencev za lastno znanje, skrb učitelja za kakovost pouka, večanje radovednosti in ustvarjalnosti učencev, spodbujanje pozitivnega odnosa do matematike in znanja nasploh.
V diplomski nalogi smo predstavili devet načinov motiviranja učencev pri pouku matematike s primeri. Ti načini so: izhajanje iz pomanjkljivega znanja učencev, opazovanje vzorcev, predstavitev izziva, matematični »triki«, prikaz uporabnosti matematike, uporaba razvedrilnih nalog, pripovedovanje slikovitih zgodb, aktivno vključevanje učencev v utemeljevanje matematičnih zanimivosti ter uporaba didaktičnih modelov in gradiv. Pri predstavitvi načinov motiviranja smo izhajali iz predlogov v knjigi The Art of Motivating Students for Mathematics Instruction, avtorjev Alfreda Posamentiera in Stephena Krulika, dodali pa smo tudi nekaj lastnih primerov motivacijskih nalog.
V zadnjem delu diplomske naloge smo pregledali en učbeniški komplet za srednjo šolo, pri čemer nas je zanimala vključenost predstavljenih motivacijskih pristopov v omenjenih učbenikih.
Ključne besede: motivacijske tehnike, načini motiviranja, popularizacija matematike, pouk matematike, učna motivacija, učne metode
Objavljeno: 16.04.2012; Ogledov: 3760; Prenosov: 480
Celotno besedilo (1,02 MB) |
10. PRIMERJAVA UČNE MOTIVIRANOSTI OSNOVNOŠOLSKIH OTROK V SLOVENIJI IN NA PORTUGALSKEMSaša Gajer, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena tematika učne motivacije, vzroki zanjo, njene različne opredelitve, vrste, sestavine, vpliv na učenje ter nekaj načinov, kako lahko le-to spodbudimo. Poglavitni namen diplomske naloge je primerjava učne motiviranosti otrok v dveh povsem različnih si državah, Sloveniji in Portugalski, ter ugotavljanje razlik glede na spol. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 400 osnovnošolcev, od tega 280 slovenskih ter 120 portugalskih učencev 4. ter 5. razreda. Uporabljen je bil Vprašalnik učne motivacije za učence osnovnih šol dr. Mojce Juriševič (2005). Med učenci obeh držav so se razlike pojavile glede zainteresiranosti za šolo ter učne samopodobe, medtem ko so se med spoloma le-te pokazale samo pri zainteresiranosti učencev za učenje ter šolo nasploh, saj je deklic z večjim interesom v povprečju več kot dečkov. Tudi analiza na področju učnih ciljev je pripeljala do nekaj pomembnih ugotovitev, saj je cilj pridobitve znanja bolj razširjen med deklicami kot med dečki, medtem ko je drugim bolj blizu cilj izogibanja učenju. Medtem ko so portugalski osnovnošolci izstopali pri ciljih izogibanja neuspehu, ustvarjanja vtisa na ostale ter tekmovalnosti z drugimi, pa so cilji dosege uspeha, pridobitve znanja ter izogibanja učenju tako med njimi kot slovenskimi vrstniki razširjeni v približno enako veliki meri. Pri vzrokih uspeha, ki vključujejo sposobnost, trud ter srečo, med učenci obeh držav ni bilo večjih razlik, se je pa le-ta pojavila pri trditvah, ki se navezujejo na neznan vzrok uspeha. Portugalskih učencev, ki vzroka svojega uspeha pogosto ne poznajo, je namreč več kot slovenskih vrstnikov. Medtem ko portugalski učenci vzrok svojega neuspeha pogosto pripisujejo lastni nesposobnosti oziroma vzroka sploh ne poznajo, pa slovenski učenci menijo, da je vzrok neuspeha pogosto premalo vloženega truda.
Ključne besede: učna motivacija, učenci, osnovnošolci, Slovenija, Portugalska
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1295; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,97 MB) |
