| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DRUŽBENO-EKONOMSKI POLOŽAJ SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V OBDOBJU 1861–1941
Nina Krajcer, 2009, diplomsko delo

Opis: Naše učiteljstvo je bilo od samih začetkov svojega poklica revno in podrejeno predstavnikom posvetne ter cerkvene oblasti. V času revolucije 1848 so zaslutili nove možnosti za stanovski in poklicni razvoj, vendar so leta Bachovega absolutizma ter reakcije, zlasti pa konkordat 1855, razblinili njihove upe in pričakovanja. Slovenskemu učiteljstvu je šele tretji avstrijski šolski zakon 1869 prinesel nove možnosti za pridobitev enakopravnosti na gospodarskem, socialnem in političnem področju. Omogočil jim je boljše izobraževanje, več poklicne ter stanovske samostojnosti, neodvisnost od lokalnih dejavnikov — zlasti od cerkve ter duhovščine — kljub temu pa je mnogo učiteljev še vedno opravljalo cerkovniško delo in zanemarjalo šolo ter lastno izobraževanje. Učitelji so se vse pogosteje oglašali v političnih časopisih, še posebej kritični so bili v lastnih glasilih. Vključevali so se tudi v politične stranke, kjer so iskali zaščito in pomoč v boju za gmotno eksistenco, za politične, državljanske in človečanske pravice, ki so jih kratili predvsem Slovencem tuji elementi in duhovščina. Učiteljstvo je bilo močno podrejeno državi, birokraciji in lokalnim veljakom ter celo preprostemu ljudstvu, ki je čutilo njihovo duhovno ter materialno stisko, odvisnost in nemoč. Te razmere so se zaostrovale vse do konca prve svetovne vojne in nadaljevale med vojnama, ko si je učiteljstvo še naprej na različne načine prizadevalo za materialno, socialno, politično ter kulturno emancipacijo.
Ključne besede: družbeno-ekonomski položaj, formalnopravni položaj, status, učiteljstvo, izobraževanje, zgodovinski pregledi
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1820; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

2.
ŠOLSKI SISTEM V AVSTRO-OGRSKI MONARHIJI S POUDARKOM NA ŠOLSTVU NA SLOVENSKEM
Barbara Potočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava temo šolstva v Avstro-Ogrski monarhiji v obdobju od sprejetja III. Osnovnošolskega zakona leta 1869 do leta 1918, s poudarkom na slovenskem ozemlju. Poglavitni namen naloge je prikazati avstrijski šolski sistem in ga primerjati s slovenskim. Glavni cilj je podati razlike v šolstvu, ki so se odražale na Slovenskem, kljub pripadnosti slovenskega ozemlja avstrijski monarhiji. Pri tem je zajeto področje šolstva od osnovne šole pa vse do univerze, vključujoč tudi učiteljstvo. Uporabljeni so bili primarni in sekundarni viri, naloga pa bralcu omogoča pregleden in jasen pogled na šolstvo v tem obdobju in s tem boljšo predstavo razvoja šolstva, ki je osnova današnjemu šolstvu.
Ključne besede: Avstro-Ogrska monarhija, zgodovina šolstva, razvoj šolstva na Slovenskem, učiteljstvo, III. Osnovnošolski zakon.
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 3693; Prenosov: 734
.pdf Celotno besedilo (403,30 KB)

3.
UČITELJEVO IZVENŠOLSKO DELO MED OBEMA VOJNAMA (1918-1941)
Nina Lubec, 2011, diplomsko delo

Opis: Med obema vojnama se učiteljstvu ni godilo ravno najbolje. Pri svojem delu so bili omejeni in v celoti podrejeni državi z njeno birokracijo, ki je strogo nadzorovala njihovo delo, prav tako pa tudi njihovo zasebno življenje. Zraven države so morali odgovarjati tudi raznim pomembnim vaškim veljakom. Zaradi slabega gmotnega položaja so lahko bili posledično podrejeni celo vsakemu preprostemu človeku na vasi, ki je začutil njihovo materialno in duhovno šibkost ter nemoč. Kljub slabemu položaju učiteljstva pa se je od njih veliko pričakovalo, kar je prinašalo tudi veliko odgovornost in breme. Še vedno so bili učitelji zraven duhovnikov skoraj edini izobraženci in vzgojitelji, vodje naroda, zato so tudi pričakovanja bila velika. Velikokrat se je pri pričakovanjih, kakšen naj učitelj bo, pretiravalo. Dosti pa so tudi sami učitelji pripomogli k takšnemu izoblikovanju lika. Izoblikoval se je lik učitelja, pri katerem je bil zelo pomemben značaj, saj so vzgajali z zgledom. Učitelj je postal idejni in kulturni vodja naroda, pomembno je bilo njegovo vedenje, oblačenje, način življenja, vse to pa so nadzorovali šolski nadzorniki in budno bdeli nad njegovim ravnanjem tudi vsi ostali (starši otrok, vaščani, duhovščina, vaški veljaki idr.). Glavni učiteljevi nalogi sta bili učiti in vzgajati otroke v duhu državne in narodne enotnosti ter verske strpnosti ter širiti prosveto pri narodu. Le-to so širili posredno in neposredno, sodelovali z raznimi kulturnimi društvi itd. Področja učiteljevega izvenšolskega udejstvovanja so bila številna, od raznih obrambnih, kulturnih, športnih, gospodarskih društev, pa vse do učiteljevih individualnih prizadevanj izven šolskih zidov, med ljudstvom na vasi, kljub številnim oviram in preprekam, kot so bile prostorske stiske in birokracija, šolsko nadzorstvo, razne omejitve dela, nenehno premeščanje, vplivi strankarske politike in številni drugi.
Ključne besede: učiteljstvo, položaj učiteljstva, lik učitelja, naloge učitelja, izvenšolsko delo
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1146; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (708,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici