Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: This contribution addresses Slovenian in-service and pre-service foreign language and general education teachers' awareness of dyslexia in the foreign language classroom. The authors examine and analyse the levels of familiarity with dyslexia among foreign language teachers and primary school teachers (in-service teachers) and foreign language students (pre-service teachers), their perceptiveness regarding the particularly demanding areas of language learning, and their willingness to engage in additional training to obtain the appropriate skills for teaching children with learning disabilities, particularly dyslexia. The results reveal noticeable differences in answers to individual research questions provided by the participants based on their profiles. The majority of participants stated that they were familiar with dyslexia from a theoretical point of view but also indicated that they were aware of the need to further improve their individual specialist-didactic knowledge and skills in order to give successful support to dyslexic pupils engaged in foreign language learning. The authors also predict the necessary extent of additional training measures in which foreign language teachers, primary school teachers, and foreign language students should engage.
Ključne besede: pouk tujega jezika, zgodnje učenje, disleksija, dislektični učenci, učitelji tujega jezika, razredni učitelji, empirične študije, foreign language teaching, early learning, dislexy, dislexic pupils, foreign language teachers, pre-service teachers, in-service teachers
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 26
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Pričujoče diplomsko delo povzema ugotovitve o visoki pripravljenosti Slovenije pri spodbujanju jezikovnega znanja na nacionalnem nivoju, saj je naša država pomembnost tega znanja upoštevala tudi pri pripravi kurikularne reforme v šolstvu in ta se že izvaja. Pri natančnem spremljanju izvajanja kurikularne prenove šolskega sistema se pa vendar pokažejo nepravilnosti, katerih presojanje in odpravljanje zahteva še nekaj razmisleka in časa. Opis primera take nepravilnost zasledimo v diplomskem delu na primeru obravnave frazeoloških enot pri pouku nemščine kot tujega jezika v izobraževanju odraslih. Analize teoretičnega in empiričnega dela v opravljeni raziskavi kažejo na ugotovitve, ki niso zanemarljive. V slovenskih katalogih znanja za tuje jezike, ki so začrtani po skupnem evropskem jezikovnem okvirju, se vsebina deli na opredelitev ali filozofijo predmeta, splošne in učne cilje predmeta, primere dejavnosti, didaktična priporočila, udejanjanje ključnih kompetenc, standarde znanja in vrednotenje znanja. Končni cilj katalogov znanj je opredelitev učenčevih učnih dosežkov, ki jih omogočajo individualizirani in v učenje usmerjeni učni cilji. Vsi katalogi znanja se uporabljajo tako v rednem kot tudi, s posameznimi prilagoditvami, v izrednem izobraževanju. Če pogledamo frazeološke enote pri pouku nemščine kot tujega jezika v katalogih znanja za nemščino, ne najdemo dodatnih navodil glede njihovega obravnavanja. Obravnava frazeoloških enot je torej odvisna od njihove pojavitve v učbenikih in zanimanja učiteljev za njihovo vključitev v učno snov. Učitelji v svojih učnih pripravah svobodno odločajo o obravnavi le teh. Analiza prejetih vprašalnikov, ki so nastali v empiričnem delu raziskave diplomskega dela, je pokazala, da več kot polovica učiteljev v izobraževanju odraslih pri pouku nemščine obravnava frazeološke enote in se za integracijo teh v učno snov zelo trudi. Manjši delež učiteljev nemščine v raziskavi pa jih obravnava le površno ali sploh ne. Argumente za obravnavo frazeoloških enot pri pouku tujega jezika najdemo po navedbah Jesenškove (prim. 2006, 27, 2) predvsem v dejstvu, da je frazeološki govor vsakdanji govor, ki ga v otroštvu osvajamo kognitivno in ga preko materinega jezika lahko prenesemo v tuji jezik. Ob upoštevanju teh dejstev bi morale institucije k integraciji tega znanja pri vsebini pouka tujega jezika pristopiti celostno in s sodelovanjem vseh strokovnjakov, kot so didaktiki, jezikoslovci, avtorji učbenikov in nenazadnje učitelji - izvajalci v rednem in izrednem izobraževanju. Nadaljnje analize vprašalnikov so pokazale, da je metodična obravnava frazeoloških enot pri pouku nemščine zelo dobro izvedljiva. Učiteljem je pri pouku nemščine na razpolago velik nabor usmerjevalnih informacij o kakovostni obravnavi frazeoloških enot, ki izhajajo iz teoretičnih navedb ˝Dreischritt" (trije koraki) — odkrivanje/ razumevanje/ uporaba - frazeoloških enot po Kühnu (1992, 177) in z dodatnim korakom »utrjevanje frazemov«, ki ga je dodala skupina strokovnjakov v projektu EPHRAS (2006), preko navedb Kacjanove (2007, S. 47-70) o korakih osvajanja besednega zaklada, vse do Lügerjevega (1997, S. 79-88) spisa o učnih težavah pri obravnavanju frazeoloških enot. Iz rezultatov analize vprašalnikov izstopa tudi podatek, da se poleg predpisanih učbenikov s strani države za obravnavo frazeoloških enot pri pouku nemščine uporablja zelo veliko dodatnega gradiva. Iz vprašalnikov je razvidno naslednje: 1. učitelji z obvezno predpisano literaturo niso zadovoljni 2. učitelji obogatijo učno snov z dodatnimi učnimi gradivi. Ta rezultat potrjuje razširjeno mnenje o zapostavljenem in mačehovskem vključevanju frazeoloških enot v učbenike in da ugotovitve didaktike frazeoloških enot le s težavo najdejo pot v učbenike (prim. Jesenšek, 2008, S. 143 - 145; Matulina/ Ćoralić, 2007, S. 95 - 96).
Ključne besede: Ključne besede: frazeološka enota, učitelji nemščine, pouk nemščine kot tujega jezika, učne priprave, izobraževanje odraslih, ljudske univerze
Objavljeno v DKUM: 25.11.2009; Ogledov: 2647; Prenosov: 195
Celotno besedilo (683,12 KB)