1. Didaktično vrednotenje programa Microsoft PowerPoint za pouk geografijeNadja Kotnik, 2018, magistrsko delo Opis: Po naših opažanjih se program Microsoft PowerPoint (v nadaljevanju MS PPT) pogosto uporablja pri pouku geografije. V teoretičnem delu magistrske naloge smo zato s pomočjo kvalitativne analize strokovne literature ovrednotili didaktično vrednost programa MS PPT za pouk geografije. Analizirali smo funkcije MS PPT in izpostavili tiste, ki še posebej dobro podpirajo potrebe geografskega pouka in geografske učne cilje. Hkrati smo opozorili na potencialne negativne vidike nepremišljene ali pretirane uporabe programa MS PPT v izobraževanju oziroma pri pouku geografije. Kljub temu, da je program MS PPT pogost pripomoček (tudi učilo) pri pouku geografije, menimo, da se o njegovi smotrni uporabi ne diskutira dovolj, vsaj ne na formalen in sistematičen način. V teoretičnem delu smo zato predstavili kognitivno teorijo večpredstavnostnega učenja, ki poda načela, kako oblikovati MS PPT drsnice z ozirom na zakonitosti učenja. Predstavili smo tudi smernice oblikovanja MS PPT drsnic s področja grafičnega oblikovanja. V empiričnem delu nas je zanimalo, kako bodoči učitelji geografije ocenjujejo didaktično vrednost programa MS PPT, kakšne so njihove navade uporabe ter kako vrednotijo lastno znanje za rabo programa. Izbiro statističnega vzorca je pogojevalo dejstvo, da bodoči učitelji geografije pripadajo generacijam, ki so tehnično zelo podkovane in posledično pogosto posegajo po tehnologiji. Predvidevamo, da bodo z uporabo MS PPT nadaljevali tudi v prihodnje v vlogah rednih učiteljev. Statistična analiza rezultatov spletne ankete bodočih učiteljev geografije nakazuje, da program pogosto uporabljajo pri obvezni pedagoški praksi in v okviru učnih nastopov. Menijo, da oblika in način uporabe programa MS PPT pomembno vplivata na kvaliteto učnih ur geografije in si želijo, da bi v okviru formalnega izobraževanja dobili še več podpore, ko gre za didaktično uporabo programa MS PPT pri učnih urah geografije.
Ključne besede: pouk geografije, multimedija, večpredstavnostno učenje, Microsoft PowerPoint, bodoči učitelji geografije
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1219; Prenosov: 99
 Celotno besedilo (2,90 MB) |
2. Vloga in pomen medpredmetnega povezovanja geografije in sociologije s stališča gimnazijskih učiteljev geografije in/ali sociologije v SlovenijiAlen Štandeker, 2017, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu smo preučili tematiko medpredmetnega povezovanja (MP) in jo povezali z vključevanjem medpredmetnih vsebin pri pouku geografije ter sociologije v gimnazijah. Z razpošiljanjem delno standardiziranih elektronskih intervjujev in kvalitativno analizo pridobljenih podatkov smo izvedli raziskavo stališč na vzorcu dveh gimnazijskih učiteljev geografije ter dveh gimnazijskih učiteljic sociologije v Sloveniji. Intervjuvani učitelji so si enotni, da je MP geografije in sociologije pri pouku smiselno, kadar s tem največ pridobijo učenci. Trdijo, da je prevladujoč odnos drugih deležnikov, tj. sodelavcev in ravnateljev, izrazito naklonjen MP pri pouku. Trije od štirih intervjuvanih učiteljev MP med geografijo in sociologijo pri pouku praktično ne izvajajo. Delovna doba učiteljev ne vpliva na pogostost uporabe MP geografije in sociologije pri pouku. Intervjuvani učitelji se v okviru MP pri pouku srečujejo predvsem s tehničnimi ovirami. Nihče od intervjuvanih učiteljev pri načrtovanju MP geografije in sociologije ne uporablja učnega načrta (UN) predmeta, ki ga sam ne poučuje. Intervjuvani učitelji so imeli v karierah vselej možnost dodatnega strokovnega usposabljanja. Omenjeni zagovarjajo uporabo načela aktualizacije pri pouku in opozarjajo na nujnost posluževanja tega načela. V empiričnem oziroma praktičnem delu magistrskega dela smo analizirali učni načrt predmetov geografija in sociologija z vidika MP ter zapisali pet predlogov možnosti MP obravnavanih predmetov s poudarkom na aktualizaciji vsebine.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, geografija, sociologija, gimnazija, učitelji geografije, učitelji sociologije, učni predlogi
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 2014; Prenosov: 241
Celotno besedilo (1,12 MB) |
3. Delo z učenci s posebnimi potrebami : mnenja in izkušnje učiteljev geografijeTatjana Resnik Planinc, Karmen Kolnik, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: V času značilnih hitrih sprememb na področju znanja, tehnologije ter tudi sistema vrednot dobivajo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami drugačno mesto in vlogo v svetu, kot so jo imeli v preteklosti. Na področju oseb s posebnimi potrebami so s spremembami vzniknile in obrodile ideje integracije, normalizacije in v novejšem času inkluzije. S pilotsko kvalitativno raziskavo smo želeli ugotoviti, kako učitelji geografije, ki poučujejo na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, ocenjujejo svojo usposobljenost za delo z učenci s posebnimi potrebami in kakšne so njihove dosedanje izkušnje. Učitelji geografije se zavedajo pomembnosti in zahtevnosti tovrstnih nalog ter jih tudi z vso odgovornostjo sprejemajo, pri čemer so v oceni lastne kompetentnosti kritični. Med največje pomanjkljivosti dosedanjega dela v inkluzivni šoli uvrščajo preveliko število učencev s posebnimi potrebami, vključenih v posamezen razred, saj vključenost več kot dveh učencev z različnimi posebnimi potrebami lahko pomembno vpliva na kakovost pouka v razredu.
Ključne besede: geografija, inkluzivna vzgoja in izobraževanje, učitelji geografije, didaktika, otroci s posebnimi potrebami, osnovnošolski pouk, srednješolski pouk, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 12.05.2017; Ogledov: 1178; Prenosov: 354
Celotno besedilo (787,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. POMEN UPORABE IKT PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLIJernej Vodušek, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomen uporabe IKT pri pouku geografije v osnovni in srednji šoli je bilo napisano z namenom preučevanja osnovnošolskih in srednješolskih učnih načrtov za geografijo z vidika uporabe IKT za doseganje učnih ciljev. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kolikokrat je uporaba IKT konkretno zapisana v neposrednih učnih ciljih v učnih načrtih geografije za osnovno (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011) in srednjo šolo (Učni načrt. Geografija: gimnazija: splošna, klasična, ekonomska, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2013), saj je bilo naše mnenje, da bi lahko bila uporaba IKT večkrat neposredno predvidena za doseganje učnih ciljev glede na dosedanja učna načrta za OŠ (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011) in SŠ (Učni načrt. Geografija: gimnazija: splošna, klasična, ekonomska, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2013). Analizirali smo številčno zastopanost učnih ciljev, povezanih z uporabo IKT, v posodobljeni izdaji učnega načrta za predmet geografija v Sloveniji za OŠ (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011) in SŠ (Učni načrt. Geografija: gimnazija: splošna, klasična, ekonomska, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2013). Izsledke analize slovenskih geografskih učnih načrtov smo primerjali z analizo številčne zastopanosti IKT v neposrednih učnih ciljih v učnih načrtih Velike Britanije (National curriculum in England, Geograpfy programmes of study: Key stage1, Key stage 2, Department of education, 2013) in Avstrije (Lehrplan für die unterstufe, 2004). Izsledki primerjalne analize so pokazali, da ni bistvenih razlik v mnenju glede na spol, delovne izkušnje ali stopnjo šolanja, ali je IKT v učnih načrtih za osnovno (Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011) in srednjo šolo (Učni načrt. Geografija: gimnazija: splošna, klasična, ekonomska, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2013) preveč ali premalo zastopana.
Ključne besede: šola, geografija, IKT, učni načrt, anketa, učitelji geografije
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2105; Prenosov: 173
Celotno besedilo (2,55 MB) |
5. DELO Z NADARJENIMI UČENCI IN DIJAKI PRI POUKU GEOGRAFIJEMaja Ocepek, 2016, magistrsko delo Opis: Inkluzivni izobraževalni pristop poudarja pomen vključevanja otrok s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalni proces, pri katerem se njihove potrebe ne zanemarijo. Nadarjeni učenci in dijaki predstavljajo manjši delež otrok s posebnimi potrebami v razredu rednih izobraževalnih programov, vendar je razvijanje in podpiranje njihovih potencialov pomembno za razvoj njihovih kognitivnih, emocionalnih in socialnih sposobnosti. Namen našega magistrskega dela je bil, da preučimo položaj nadarjenih učencev in dijakov pri predmetu geografija v Sloveniji, ter da definiramo in analiziramo kriterije nadarjenosti za učence in dijake pri predmetu geografija. Ena od pomembnih kompetenc učiteljev in profesorjev geografije je pravilno identificiranje nadarjenih učencev in dijakov. Obenem pa poudarjamo, da je poleg evidentiranja in identifikacije nadarjenosti pomembno tudi afektivno in pedagoško-didaktično ustrezno obravnavanje nadarjenih učencev in dija-kov. To pomeni, da je pri pouku potrebno krepiti načelo diferenciacije in individualizacije. Kvalitetno pedagoško-didaktično poučevanje in obravnavanje nadarjenih učencev in dijakov pa je možno le, če so učitelji primerno usposobljeni, pri tem poudarjamo pomen njihovih profesionalnih kompetenc. Naša raziskava je pokazala, da so najpogostejši kriteriji nadarjenosti pri predmetu geografije zanimanje učencev in dijakov za geografsko snov ter višji kognitivni procesi, analiza, sinteza in vrednotenje. Učitelji pri poučevanju nadarjenih učencev in dijakov kljub priporočilom ne upoštevajo načela individualizacije.
Ključne besede: nadarjeni učenci, nadarjeni dijaki, geografija, individualizacija, diferenciacija, kriteriji nadarjenosti, kompetence, učitelji geografije
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1725; Prenosov: 203
Celotno besedilo (579,62 KB) |
6. Značilnosti in razvoj profesionalnosti pri učiteljih geografijeKatja Leva, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Značilnosti in razvoj profesionalnosti pri učiteljih geografije smo v teoretičnem delu predstavili delo učitelja, značilnosti njegovega profesionalnega razvoja, njegov pomen, faze, modele in dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj učitelja. Z anketnimi vprašalniki smo v raziskovalnem delu želeli preveriti dejanski položaj učiteljev geografije na področju profesionalnega razvoja, motive, ki vplivajo na odločitev za ta poklic, njihovo delovanje v različnih obdobjih službovanja ter njihovo neposredno profesionalno usposabljanje. Cilj raziskave je bil tako ugotoviti, kako se z delovno dobo razvija njihova profesionalnost. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili učitelji geografije osnovnih in srednjih šol. Ugotovili smo, da so se anketiranci v večini odločili za poklic učitelja zaradi ljubezni in veselja do dela z otroki in da si želijo močnejši poudarek na izkustvenem učenju v času študija. Anketirani učitelji se udeležujejo seminarjev stalnega strokovnega izpopolnjevanja predvsem zaradi lastnega profesionalnega razvoja. Podatki, ki so bili zbrani z anketnimi vprašalniki, kažejo, da imajo anketirani učitelji geografije jasno izoblikovana mnenja o profesionalnem razvoju in se zavedajo njegovega pomena, kljub temu pa so nas opozorili na številne dileme v zvezi z njim.
Ključne besede: Profesionalni razvoj, učitelji geografije, študij geografije, oblike nadaljnjega izpopolnjevanja in usposabljanja, učni načrt, metode in oblike dela.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1116; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,69 MB) |
7. Učitelji mentorji o svoji usposobljenosti za poučevanje geografije s pomočjo interaktivne tableKarmen Kolnik, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so predstavljeni nekateri trendi vpeljevanja interaktivne table v pouk geografije tako z vidika primerjave opremljenosti slovenskih šol z interaktivnimi tablam kot njihovo dostopnostjo in dejansko vključenost v pouk geografije. Mnenja učiteljev mentorjev študentom geografije na pedagoški praksi, ki so sodelovali v krajši pilotski kvalitativni raziskavi, so pokazala kako le-ti ocenjujejo svojo trenutno usposobljenosti za poučevanje geografije s pomočjo interaktivne table in kakšne so njihove dosedanje izkušnje. Zbrana mnenja kažejo, da so v raziskavo vključeni učitelji mentorji, glede na pet stopenjsko lestvico strategij procesa učenja z uporabo i table po Hooper in Riebrju (1995), pretežno v začetni fazi seznanitve in delno v fazi uporabe. Samo posamezniki dosegajo stopnjo integracije, ko interaktivno tablo uporabljajo vsakodnevno in je to postal njihov način poučevanja. Nihče od sodelujočih pa ni izrazil menja, da lahko na podlagi znanja in osebnih izkušenj že razvija nove strategije poučevanja (5 faza) ter se tako prilagaja raznolikim individualnim potrebam učencev.
Ključne besede: geografija, pouk geografije, interaktivna tabla, učitelji
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1597; Prenosov: 110
Celotno besedilo (124,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Some features of the interactive whiteboards for geography teaching in SloveniaKarmen Kolnik, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Education information society in the 21st century requires new teaching approaches which will effectively promote the development of learning skills. The ability to find, analyse, critically evaluate and rationally use different informations is one of the key pillars of learning competences for the future. If we want to make a difference in the educational system, which will be followed by the up to date society, we must also enforce and modify forms and methods of teaching work, teaching aids (ICT) as well as teachers' training courses. In the article we present some features of interactive whiteboards in geography lessons as it represents a relatively new technology in Slovenian schools. ICT education equipment in schools will be presented as well as opinions of Slovenian geography teachers about their strengths and weaknesses as well as problems which they face in teaching geography. Their diverse personal experiences are an important guideline in designing future geography teachers training courses.
Ključne besede: pouk geografije, interaktivna tabla, učitelji, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2472; Prenosov: 31
 Povezava na celotno besedilo |
9. SODELOVANJE ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV IN UČITELJEV GEOGRAFIJE V ŠOLIAnja Nosan, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja v teoretičnem delu učitelja v sodobnem učnem procesu, in sicer učitelja geografije, njegovo vlogo in naloge, šolsko svetovalno službo, njeno vlogo in naloge in sodelovanje šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev. Empirični del je narejen na podlagi dveh anketnih vprašalnikov, ki sta bila razposlana po mariborskih osnovnih in srednjih šolah, za šolske svetovalne delavce in učitelje geografije in je razdeljen na štiri dele. Prvi govori o splošnem medsebojnem sodelovanju šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev geografije, drugi govori o medsebojnem sodelovanju v okviru dejavnosti pri izvajanju pouka geografije, tretji je namenjen ocenjevanju delovnih nalog šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev geografije po pomembnosti, četrti pa predstavlja ovire, ki se pojavijo pri sodelovanju in področja boljšega sodelovanja šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev geografije. Analiza odgovorov je pokazala, da šolski svetovalni delavci in učitelji geografije najpogosteje sodelujejo pri vzgojnih in disciplinskih težavah učencev, sledi sodelovanje pri pripravi individualnih programov za učence z učnimi težavami in za učence s posebnimi potrebami. Najredkeje sodelujejo pri pripravah na šolsko ekskurzijo ali terensko delo. Da je sodelovanje redko pri izvajanju pouka, pri pripravi aktivnejših oblik pouka ter pri pripravah na ekskurzijo in terensko delo, govori o tem, da se učitelji geografije za ta del svojega dela počutijo dovolj kompetentne.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, učitelji geografije, medsebojno sodelovanje, pouk geografije, delovne naloge, ovire pri sodelovanju
Objavljeno v DKUM: 13.03.2015; Ogledov: 2083; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,25 MB) |
