Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nadarjeni učenci so po slovenski zakonodaji učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Kot taki se torej razlikujejo od učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Raziskave kažejo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi bolj zavzeti pri učenju in imajo višje učne dosežke. Za uspešno sodelovanje pri učenju pa vsi učenci potrebujejo različne vrste opore, tako s strani učiteljev kot s strani vrstnikov. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja, ki je bil izveden na 118 slovenskih osnovnih šolah. V naš vzorec smo vključili 6019 učencev, od tega 5030 normativnih učencev (83,57 %) in 989 nadarjenih učencev (16,43 %). Potrdili smo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi vrstniki učno bolj uspešni in zavzeti. Nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti zaznavajo več vrstniške opore, nadarjena dekleta pa se od normativnih deklet v tem pogledu ne razlikujejo. Nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi poročajo o višji vrednosti pozitivnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Dodatno nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti ter nadarjena dekleta v primerjavi z normativnimi dekleti poročajo o nižji vrednosti negativnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Odkrili smo, da obstaja pozitivna povezava med učno uspešnostjo nadarjenih učencev in pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Prav tako pri nadarjenih dekletih obstaja negativna povezava med učno uspešnostjo in negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Tudi učna zavzetost se pri nadarjenih učencih pozitivno povezuje s pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Obstaja tudi negativna povezava učne zavzetosti z negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji in pozitivna povezava učne zavzetosti z zaznano oporo vrstnikov pri nadarjenih. Naša raziskava ponuja uvid v socialne in učne vidike nadarjenih učencev v slovenskem šolskem okolju in lahko služi kot izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje intervencij z namenom, da bi nadarjeni učenci svoj potencial dosegali v večji meri.
Ključne besede: nadarjeni učenci, opora vrstnikov, kakovost odnosa z učitelji, učna zavzetost, učni dosežki
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Komunikacijska kompetenca vključuje verbalno in neverbalno izražanje, aktivno poslušanje ter prilagajanje komunikacije glede na situacijo in sogovornika. Pri učiteljih razrednega pouka je to temeljna profesionalna veščina, ki vpliva na kakovost poučevanja in sodelovanja z različnimi deležniki. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako učitelji ocenjujejo pomen verbalne in neverbalne komunikacije, svojo kompetentnost pri delu z učenci, starši in strokovnimi sodelavci ter pomen stalnega strokovnega izpopolnjevanja na tem področju. V raziskavi je sodelovalo 221 učiteljev razrednega pouka iz Slovenije. Rezultati deskriptivne ravni kažejo, da učitelji visoko vrednotijo pomen verbalne in neverbalne komunikacije, pri čemer je nekoliko bolj poudarjena verbalna. Med verbalnimi komponentami izstopa govorna modulacija, med neverbalnimi pa drža telesa in govorica oči. Učitelji se pri delu z učenci večinoma ocenjujejo kot komunikacijsko kompetentni, in sicer tako pri ustni kot pisni komunikaciji, pri čemer najvišje ocenjujejo svojo komunikacijsko kompetentnost pri individualnih učnih oblikah dela. Pri delu s starši je komunikacijska kompetenca preko elektronskih sporočil in govorilnih ur ocenjena najvišje, nekoliko nižje pa pri roditeljskih sestankih in družabnih dogodkih. Pri delu s strokovnimi delavci učitelji najvišje ocenjujejo svojo komunikacijsko kompetentnost z učitelji in šolsko svetovalno službo, nekoliko nižje pa z ravnateljem. Raziskava potrjuje tudi, da učitelji pripisujejo velik pomen stalnemu razvijanju komunikacijske kompetence. Izsledki raziskave poudarjajo pomembnost kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na področju komunikacije, saj prispeva k izboljšanju njihove kompetentnosti in kakovosti dela z učenci, starši ter strokovnimi sodelavci.
Ključne besede: komunikacija, komunikacijska kompetenca, učitelji, izobraževanje, strokovni naziv
Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Medvrstniško nasilje je pereč problem v šolskem okolju, značilen tako za fante kot dekleta ne glede na starost, raso ali kulturo. Opazovalci medvrstniškega nasilja imajo ključno vlogo pri določanju, ali se bo nasilje nad določenim učencem ali učenko nadaljevalo ali ne. Vedenje opazovalcev pa je velikokrat lahko odraz kakovosti odnosov, ki jih imajo z učitelji. Učitelji lahko s svojim pristopom in načinom vodenja razreda spodbujajo opazovalce k bolj konstruktivnemu in podpornemu vedenju, s katerim lahko oboji prispevajo k zmanjševanju nasilnega vedenja in k spodbujanju pozitivnih interakcij. Podatki, ki smo jih uporabili za raziskavo, so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli? Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos med socialnim položajem in posameznimi dimenzijami vedenja opazovalcev medvrstniškega nasilja ter preveriti, ali bodo podatki, pridobljeni s samoporočanjem in s poročanjem vrstnikov, podali skladne rezultate. Poleg tega smo raziskali povezavo med zaznano kakovostjo odnosa z učitelji in vedenjem opazovalcev. V raziskavi je sodelovalo 6395 učencev, starih od 12 do 16 let (M = 13,43 ; SD = 0,64). Kot glavni pripomoček je bila uporabljena baterija vprašalnikov, ki je vključevala Vprašalnik vloge opazovalcev, vprašalnik Zaznana kakovost odnosa med učitelji in učenci ter vrstniške nominacije. Na osnovi rezultatov statističnih analiz smo ugotovili, da je socialna preferenčnost zelo nizko pozitivno povezana z zagovorniškim vedenjem in negativno z ne vpletanjem v nasilno situacijo; socialni vpliv je zelo nizko pozitivno povezan z aktivnim in pasivnim spodbujanjem izvajalca nasilja; zaznana priljubljenost je zelo nizko pozitivno povezana z aktivnim in pasivnim spodbujanjem izvajalca nasilja ter negativno z ne vpletanjem v nasilno situacijo; zaznana kakovost odnosa z učitelji je negativno povezana z aktivnim podpiranjem nasilja. Vključevanje značilnosti socialnega položaja opazovalcev in upoštevanje pomena kakovostnega odnosa z učitelji je ključno pri oblikovanju preventivnih programov in intervencij, usmerjenih v preprečevanje/zmanjševanje medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, opazovalci, socialna preferenčnost, socialni vpliv, zaznana priljubljenost, odnosi z učitelji
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: V magistrskem delu raziskujemo vlogo podpore vrstnikov in učiteljev pri učencih s specifičnimi učnimi težavami (SUT) v izbrani osnovni šoli. Preučevali smo mnenja učencev, ki imajo SUT, njihovih vrstnikov ter učiteljev, ki jih poučujejo. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako vrstniki in učitelji razumejo in obravnavajo učence s SUT ter katere strategije in oblike podpore so najuspešnejše za njihove učne dosežke ter socialno vključevanje. V teoretičnem delu smo obravnavali otroke s posebnimi potrebami, s poudarkom na specifičnih učnih težavah, predstavili pomen inkluzije v izobraževalnem sistemu ter predstavili vlogo učiteljev, vrstnikov, staršev in strokovnjakov pri podpori učencem s specifičnimi učnimi težavami. Poseben poudarek smo namenili strategiji poučevanja in prilagoditvam za učence s specifičnimi učnimi težavami. Empirični del raziskave vključuje analizo anket izvedenih med učitelji, vrstniki in učenci s specifičnimi učnimi težavami ter opis delavnic, namenjenih ozaveščanju s SUT. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotavljali, kako se učenci s specifičnimi učnimi težavami soočajo z izzivi, kako so deležni podpore in kakšen vpliv ima ozaveščenost vrstnikov na njihovo socialno vključevanje v šolsko okolje.
Ključne besede: specifične učne težave, inkluzija, podpora vrstnikov, učitelji in specifične učne težave, učenci s specifičnimi učnimi težavami
Objavljeno v DKUM: 14.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,87 MB)

Opis: Marsikdo se ne zaveda vpliva razvoja civilizacije na različne aspekte življenja. Definitivno pa se ljudje ne zavedajo začetkov računovodstva že v antičnih časih, ki so bili tesno povezani s takratnim trgovanjem, oboje pa je potekalo v povsem drugačni obliki kot danes. Vsebina diplomskem dela vas bo popeljala skozi celotno zgodovino računovodstva, od njegovih začetkov, ki segajo približno 3000 let pr. n. št. v Mezopotamiji, pa vse do današnjih dni. Po arheoloških izkopavanjih je razvidno, da se je računovodstvo začelo razvijati v Mezopotamiji, kjer so prve oblike računovodskih zapisov uporabljali trgovci in upravniki, da bi beležili transakcije in zaloge. V nadaljevanju se osvetli, kako je razvoj civilizacij in trgovanja vplival na napredek računovodstva, pa tudi, kako so različne civilizacije prispevale k oblikovanju te ključne ekonomske dejavnosti. V srednjem veku je računovodstvo doživelo pomembne spremembe, še posebej pod vplivom Italijanov, ki so s svojo inovativnostjo in sistematizacijo znatno prispevali k razvoju stroke. Italijanski trgovci in bankirji so uvedli dvostavno knjigovodstvo, ki se uporablja še danes in predstavlja temelj sodobnega računovodstva. Skozi pretekle industrijske revolucije je računovodstvo doživelo velike spremembe in napredke. Od ročnih zapisov in knjigovodskih knjig se je računovodstvo razvilo v bolj organizirano in tehnološko podprto dejavnost. V diplomskem delu so vključeni tudi vplivi trenutne, četrte industrijske revolucije, ki prinaša digitalizacijo, avtomatizacijo in uporabo umetne inteligence v računovodstvu. Prednosti teh tehnoloških inovacij vključujejo večjo natančnost, hitrejše obdelave podatkov in zmanjšanje človeških napak. Posvetila sem se na prihodnost računovodske stroke, tako da sem se poglobila v tako tehnične kot vsebinske vidike razvoja. Ne le da boste v delu našli pregled svetovnega razvoja računovodstva, temveč je osvetljen tudi razvoj na Slovenskem. Predstavljene so ključne prelomnice in dogodki, ki so oblikovali računovodsko prakso v Sloveniji. Poleg teoretične opredelitve prihodnosti računovodske stroke boste našli tudi rezultate ankete, ki je bila izvedena med učitelji na srednjih, višjih in visokih šolah ter fakultetah s področja računovodstva in revizije. Ta anketa prinaša vpogled v mnenja in pričakovanja strokovnjakov glede prihodnosti računovodske izobrazbe in prakse.
Ključne besede: računovodstvo, zgodovina, razvoj, digitalizacija, prihodnost, učitelji
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,10 MB)