1. Pogled pedagoških delavcev na tatuje v obmestnih osnovnih šolah v podravski regiji : magistrsko deloTanja Škofič, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšna stališča imajo pedagoški delavci glede tatujev v svojem poklicu ter kako tatuji vplivajo na odnose in sodelovanja s sodelavci in drugimi udeleženci službenih odnosov. Prav posebno pozornost smo namenili tudi pojavu tatujev med zaposlitvenim pogovorom ter pedagoškim delom. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na same tatuje. Osredinili smo se na najstarejši poznan primer tatujev, kako se zgodovina tetoviranja po celinah razlikuje in kakšna je vloga tatujev v današnji družbi. Nato smo se usmerili še v stališča, stereotipe, predsodke in tabuje o tatujih, saj še v današnjem času niso povsem sprejeti. V empiričnem delu smo s pomočjo empirične kvalitativne metode, delno strukturiranih intervjujev, ki smo jih opravili na priložnostnem vzorcu, z 20 učitelji ter 6 ravnatelji v podravski regiji, ugotavljali, koliko pozornosti ravnatelji posvečajo prisotnosti tatujev med zaposlenimi, kako zaposleni v vzgoji in izobraževanju sprejemajo svoje tatuje. Ugotovili smo, da učitelji s tatuji v službi zaradi tega nimajo večjih težav, te se lahko pojavijo v fazi zaposlovanja. Raziskava kaže, da tatuji ne vplivajo na odnose med sodelavci niti ne vplivajo na odnose z učenci in s starši. Učitelji s tatuji imajo pozitivne izkušnje pri delu z učenci, saj lahko tatuje izkoristijo kot temo za pogovor o strpnosti in sprejemanju drugačnosti.
Ključne besede: tatuji, šolstvo, učitelji, starši, ravnatelji
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,01 MB) |
2. Odnos učiteljev glasbene umetnosti do barvne notacije : magistrsko deloMeta Kobal, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo želeli raziskati v kolikšni meri slovenski učitelji glasbene umetnosti uporabljajo barvno notacijo in instrumente z barvnimi označbam, ter kakšen je njihov odnos do slednjih. Zanimalo nas je ali imajo učitelji, ki uporabljajo barvno notacijo in instrumente z barvnimi označbami drugačna stališča od tistih, ki jih ne uporabljajo. Nadalje smo želeli proučiti s kakšnimi izzivi se učitelji glasbene umetnosti srečujejo pri vključevanju barvne notacije in instrumentov z barvnimi označbami v učni proces. Ugotovili smo, da večina slovenskih učiteljev glasbene umetnosti ne uporablja barvne notacije in instrumentov z barvnimi označbami, izražajo pa pozitivna stališča do njihove uporabe. Učitelji se spopadajo z različnimi izzivi vključevanja barvne notacije v učni proces, pri čemer med drugim izpostavljajo nepoenotenost barv v učbeniških gradivih in pomanjkanje literature na tem področju.
Ključne besede: osnovna šola, učitelji glasbene umetnosti, barvna notacija, instrumenti z barvnimi označbami
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,53 MB) |
3. |
4. Dejavniki pedagoškega pristopa vzgojiteljev in učiteljev v odnosu do otrok s selektivnim mutizmom : magistrsko deloManica Vagner, 2024, magistrsko delo Opis: Selektivni mutizem (SM) predstavlja za otroka veliko oviro pri učenju, izkazovanju znanja ter vzpostavljanju stikov. Zaradi pomanjkanja znanja in informiranosti pedagoških delavcev o motnji lahko ostane neprepoznan, to pa privede do tega, da otrok v vzgojno-izobraževalnem kontekstu več let ne govori in ne razvije ustreznih socialnih veščin. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je splošna ozaveščenost vzgojiteljev in učiteljev prvega izobraževalnega obdobja o SM, in preveriti, kako njihovo poznavanje motnje napoveduje nadaljnjo uporabo ustreznih strategij za pomoč otrokom s tovrstno motnjo. Hkrati nas je še zanimala povezava med različnimi dejavniki pedagoškega pristopa in uporabo ustreznih strategij. V raziskavi je sodelovalo 426 pedagoških delavcev, od tega 183 vzgojiteljev v vrtcu in 243 učiteljev prvega izobraževalnega obdobja. Udeleženci so poleg demografskih vprašanj in vprašanj, vezanih na SM, izpolnili Prilagojeno lestvico učiteljevega odnosa do inkluzije (TAISA), Vprašalnik delovne zavzetosti – kratka oblika (UWES) ter Vprašalnik uporabe ustreznih strategij za delo z otroki s SM. Rezultate smo analizirali z bivariatno linearno regresijo, t-testi za neodvisne vzorce in Pearsonovimi korelacijskimi koeficienti. Ugotovili smo, da je SM bolj poznan med vzgojitelji, vendar razlika z učitelji ni bila statistično značilna. Prav tako smo zaključili, da se poznavanje motnje ni izkazalo kot statistično pomembno za napovedovanje uporabe ustreznih strategij. Med miti in prepričanji ter uporabo ustreznih strategij smo ugotovili negativno povezanost, ki je bila statistično pomembna samo na vzorcu učiteljev. V diskusiji smo se osredotočili na razloge za tovrstne zaključke in hkrati v njej navedli glavne pomanjkljivosti, ideje za prihodnje raziskave in uporabno vrednost naše raziskave.
Ključne besede: selektivni mutizem, vzgojitelji in učitelji, inkluzivna naravnanost, miti in prepričanja, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 12; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,15 MB) |
5. Izkušnje učiteljev pri delu z romskimi otroki v Prekmurju : magistrsko deloLaura Bencik, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati stališča učiteljev do ovir pri delu z romskimi otroki v pomurski regiji. Analizirali smo 9 naključno izbranih učiteljev, ki delujejo v pomurski regiji, kjer se srečujejo pri procesu izobraževanja romske populacije otrok. S prejetimi podatki smo ugotovili, da velik problem predstavljajo starši romskih otrok, a se zaradi nekompetentnosti poseganja v družinsko dinamiko vključujejo zunanje institucije. Starši romskih otrok se za proces izobraževanja svojih otrok v večini ne zanimajo, kar pripisujemo dejstvu, da je njihova izobraževalna raven nižja. Veliko pomoč za razumevanje romskega življenja in olajšane komunikacije predstavljajo sodelavke, ki so romskega porekla.
V prihodnje bi pri izpolnjevanju zahtev zraven inkluzije ključni pomen za učitelje in učence predstavljalo vključevanje humanističnega pristopa k poučevanju in učenju ter tudi razumevanje in hkrati povečanje ozaveščenosti staršev romskih otrok glede doseganja določene izobrazbene ravni.
Ključne besede: izobraževanje, inkluzija, romski otroci, učitelji
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,26 MB) |
6. Zaznana opora učiteljev in vrstnikov ter učna zavzetost učencev priseljencev : magistrsko deloEnite Bajraj, 2024, magistrsko delo Opis: Učilnica ni zgolj kraj kognitivnega učenja, temveč tudi pomemben prostor, kjer se otroci in mladostniki psihološko prilagajajo, se učijo ter navezujejo družbene stike, kar je še posebej pomembno za učence priseljence. V tem okolju otroci ne le absorbirajo znanja, temveč tudi posnemajo socialne veščine ter vedenjske standarde, ki jih opazijo pri drugih. Pomembno je poudariti, da stopnja socialne opore, ki jo zaznavajo od učiteljev in vrstnikov, pomembno vpliva na njihovo zadovoljstvo s šolskim okoljem in stopnjo učne zavzetosti. Podatki, ki smo jih uporabili za našo raziskavo, so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli? Naš namen je bil preučiti morebitne razlike v zaznani opori s strani učiteljev in vrstnikov, v učni zavzetosti in učnem uspehu med tremi etničnimi skupinami (slovensko, albansko in hrvaško). Učencev, ki so navedli, da pripadajo slovenski etnični skupini, je bilo 4868 (97,5 %), medtem ko se jih je 126 (2,5 %) opredelilo kot pripadnike drugih etničnih skupin, natančneje 64 (1,2 %) kot pripadnike hrvaške etnične skupine in 62 (1,2 %) kot pripadnike albanske etnične skupine. Zbiranje podatkov je potekalo anonimno, po metodi svinčnik-papir. Rezultati naše raziskave so pokazali statistično značilne razlike v učnem uspehu med učenci različnih etničnih skupin. Nismo pa ugotovili statistično značilnih razlik v zaznani opori učiteljev med različnimi etničnimi skupinami. Podobno ni bilo statistično značilnih razlik v zaznani opori učencev s strani vrstnikov ter v učni zavzetosti učencev iz različnih etničnih skupin. Naše ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vloge socialne opore pri učnih izidih in prilagajanju učencev različnih etničnih skupin.
Ključne besede: Zaznana opora, učitelji, vrstniki, učna zavzetost, priseljenci, učni uspeh
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 162; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,08 MB) |
7. Ocena mobilnih izvajalcev dodatne strokovne pomoči glede izvajanja prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami v redni osnovni šoli : magistrsko deloMartin Pobežin, 2024, magistrsko delo Opis: Namen našega magistrskega dela je bil preučiti, kako mobilni izvajalci dodatne strokovne pomoči ocenjujejo upoštevanje in izvajanje prilagoditev s strani strokovnih delavcev na rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu smo razvili temeljit pregled možnih prilagoditev za različne skupine otrok s posebnimi potrebami, predstavili možne ovire pri izpolnjevanju potrebnih prilagoditev ter razložili vlogo posameznih šolskih strokovnih delavcev, staršev in otrok. V sklopu empiričnega dela smo opravili kvalitativno raziskavo na podlagi intervjujev z devetimi mobilnimi izvajalci dodatne strokovne pomoči, ki delujejo na dvanajstih različnih šolah. Ugotovljeno je bilo, da so prostorske prilagoditve in prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja v večinski meri upoštevane. Za sledenje kurikularnim in didaktičnim prilagoditvam učiteljem pogosto primanjkuje znanja, ovira jih tudi preobremenjenost. Največje skrbi vzbuja visoka osredotočenost na učni uspeh in nizka pozornost socialnim prilagoditvam na drugi strani. Namreč, učitelji so manj pozorni na počutje otrok s posebnimi potrebami, prav tako v nizki meri spodbujajo medvrstniške odnose. Zaznali smo redno sodelovanje ožjih članov strokovne skupine in tudi vključenost staršev, ki pa se na žalost pogosto postavijo v pasivno vlogo. Vprašani izražajo višje upoštevanje prilagoditev pri razrednih učiteljih kot pa pri predmetnih. Identificirane so predvsem potrebe po manjših oddelkih, več kadra in dodatnem izobraževanju zaposlenih.
Ključne besede: posebne potrebe, prilagoditve, učitelji, dodatna strokovna pomoč, individualizirani program
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 226; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,47 MB) |
8. Exploring pre-service and in-service teachers' perceptions about early foreign language learning and dyslexiaMilena Košak Babuder, Saša Jazbec, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: This contribution addresses Slovenian in-service and pre-service foreign language and general education teachers' awareness of dyslexia in the foreign language classroom. The authors examine and analyse the levels of familiarity with dyslexia among foreign language teachers and primary school teachers (in-service teachers) and foreign language students (pre-service teachers), their perceptiveness regarding the particularly demanding areas of language learning, and their willingness to engage in additional training to obtain the appropriate skills for teaching children with learning disabilities, particularly dyslexia. The results reveal noticeable differences in answers to individual research questions provided by the participants based on their profiles. The majority of participants stated that they were familiar with dyslexia from a theoretical point of view but also indicated that they were aware of the need to further improve their individual specialist-didactic knowledge and skills in order to give successful support to dyslexic pupils engaged in foreign language learning. The authors also predict the necessary extent of additional training measures in which foreign language teachers, primary school teachers, and foreign language students should engage.
Ključne besede: pouk tujega jezika, zgodnje učenje, disleksija, dislektični učenci, učitelji tujega jezika, razredni učitelji, empirične študije, foreign language teaching, early learning, dislexy, dislexic pupils, foreign language teachers, pre-service teachers, in-service teachers
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 11
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Sodelovanje šolske skupnosti s starši, učenci in domačim krajem : magistrsko deloDušan Ivanišević, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika sodelovanja šol s starši, ki predstavlja pomemben vidik razvoja šolstva in sodobne izzive, s katerimi se šole danes soočajo. V teoretičnem delu je na začetku opredeljen pojem komunikacija in načini komuniciranja, s poudarkom na učiteljevih komunikacijskih kompetencah, ki so pri sodelovanju s starši zelo pomembne. V nadaljevanju so opisane formalne in neformalne oblike sodelovanja s starši, ki so zakonsko predpisane, zato je omenjena tudi šolska zakonodaja, ki v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji ureja to področje. Predstavljeni so tudi tipi odnosov med učitelji in starši, prav tako ovire, ki se pojavljajo med njimi. V zadnjem poglavju so na kratko opisani odnosi med učitelji in učenci, s poudarkom na šolski klimi, ki vpliva na razpoloženje v socialnem okolju.
V empiričnem delu naloge so na podlagi rešenega anketnega vprašalnika 66 učencev 8. in 9. razredov osnovnih šol na področju Maribora in lestvice stališč 30 osnovnošolskih učiteljev predstavljene glavne ugotovitve raziskave. Učenci menijo, da je šolska skupnost zbor predstavnikov učencev, izvoljenih ob začetku šolskega leta. Učinkovitost govorilnih ur in roditeljskih sestankov večinoma ocenjujejo kot bolj učinkovite, pisna sporočila pa kot srednje učinkovita. Med neformalnimi oblikami kot najbolj učinkovite oblike učenci ocenjujejo dneve dejavnosti in se večinoma popolnoma strinjajo, da je sodelovanje šole s starši zelo pomembno področje delovanja. Učenci se tudi v glavnem strinjajo, da sodelovanje šole s starši pozitivno vpliva na stališča učencev do šole. Učitelji se v glavnem strinjajo, da so bolj naklonjeni formalnim oblikam sodelovanja, so pa neodločeni glede neformalnih oblik sodelovanja. Popolnoma se strinjajo, da je uspešnost sodelovanja s starši povezana s pedagoško razgledanostjo in strokovnostjo in da so komunikacijske kompetence pomembne pri sodelovanju s starši. V glavnem se strinjajo, da je sodelovanje šol z lokalno skupnostjo nujno zaradi oblikovanja enotnejšega socializacijskega prostora učencev.
Ključne besede: sodelovanje, šola, učenci, učitelji, starši, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,28 MB) |
10. |
