Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Eden ključnih mehanizmov, ki je človeku skozi celotno dobo obstoja omogočal preživetje, je način, kako se je posameznik odzval na dražljaje iz okolja. Že od prazgodovine naprej je mehanizem stresa oziroma reakcija našega organizma na nevarnosti spodbudila tako imenovani odziv boj ali beg, kar je lahko pomenilo razliko med življenjem in smrtjo. Kljub temu da je v sodobnem času primerov, ko bi bilo naše življenje neposredno ogroženo, toliko manj, pa se ljudje s stresom srečujemo na vsakem koraku. Ljudje se na enake dražljaje odzivamo različno, zato tudi stres kot odziv na vsakega izmed nas vpliva drugače. Kadar stresa ne obvladujemo oziroma stres obvladuje nas, se začnejo pojavljati številni negativni učinki in posledice, zato je stres, imenovan tudi »tihi ubijalec«, povzročitelj številnih bolezni in ena največjih nevarnosti sodobnega časa. S stresom se srečujemo tako v zasebnem življenju, kakor tudi na delovnem mestu, na katerem preživimo skoraj četrtino svojega življenja. Z magistrskim delom smo želeli podrobneje spoznati in preučiti stres, pri čemer smo se osredotočili na stres, prisoten v delovnem okolju. V teoretičnem sklopu magistrskega dela smo najprej predstavili definicije različnih avtorjev, ki so preučevali stres. Predstavili smo različne vrste stresa in nekatere modele strokovnjakov ter raziskovalcev, s katerimi želijo razložiti mehanizem delovanja stresa. Navedli in kategorizirali smo možne povzročitelje stresa – tako imenovane stresorje – in izpostavili fiziološke, psihološke ter vedenjske simptome stresa. Z vidika posameznika in organizacije smo predstavili možne posledice ter načine soočanja s stresom. V empiričnim delu smo na primeru izbrane srednje šole želeli stres preučiti v praksi. Zanimalo nas je, kako se s stresom soočajo učitelji srednje ekonomske šole X. S pomočjo spletnega anketnega vprašalnika smo naredili raziskavo, s katero smo predhodno zastavljene domneve potrdili oziroma ovrgli. Z orodji za statistično obdelavo podatkov smo pridobljene odgovore analizirali in predstavili izsledke. Prvenstveno so nas zanimali simptomi in dejavniki, ki zaposlenim povzročajo največ stresa. Predpostavili smo, da na doživljanje stresa pomembno vpliva čas tekom leta, ko so zaposleni bolj ali manj podvrženi stresu, narava dela, razlika med učnimi programi in delovna doba. Ugotovili smo, da razlike med učnimi programi in delovna doba ne vplivajo na doživljanje stresa, medtem ko narava dela in različna časovna obdobja med letom za zaposlene pomenijo večjo stresno obremenitev. Na koncu naloge smo podali nekaj predlogov in izhodišč za učinkovito in uspešno upravljanje stresa.
Ključne besede: srednja šola, stres, stres na delovnem mestu, učitelji
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (3,45 MB)

Opis: V zadnjih letih smo priča hitremu razvoju umetne inteligence (UI), ki je že močno zaznamovala številna področja človeškega življenja – od zdravstva in industrije do izobraževanja. V izobraževalnem kontekstu se vedno bolj uveljavljajo orodja umetne inteligence, ki spreminjajo tradicionalne učne pristope, vlogo učitelja in načine učenja učencev. Pojav generativnih orodij, kot je ChatGPT, odpira nove možnosti za personalizacijo učnega procesa, a hkrati prinaša tudi številne izzive, med drugim vprašanja etike, zasebnosti in plagiatorstva. Namen magistrskega dela je raziskati, kako učitelji in starši zaznavajo uporabo umetne inteligence v izobraževalnem procesu, njihovo pripravljenost na uporabo UI v izobraževalnem procesu, katere prednosti in pasti opažajo ter v kolikšni meri že uporabljajo tovrstna orodja. Poudarek je na razumevanju njihovega odnosa do umetne inteligence ter na zaznavanih priložnostih in nevarnostih, ki jih ta tehnologija prinaša v šolski prostor. Poleg tega delo izpostavlja pomen razvoja digitalne pismenosti ter vlogo šole pri njenem spodbujanju. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj umetne inteligence, njene vrste ter njena uporaba v izobraževanju, v empiričnem delu pa se osredotočamo na analizo mnenj in izkušenj anketiranih učiteljev in staršev.
Ključne besede: umetna inteligenca, osnovnošolsko izobraževanje, učitelji in starši, digitalna pismenost, ChatGPT
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Magistrsko delo razširja poznavanje slovenske literature na temo LGBTQIA+ znotraj vzgojno-izobraževalnega procesa. Namenjeno je pedagoškim delavcem, ki se v šolskem okolju srečujejo z vprašanji in dilemami glede naslavljanja LGBTQIA+ tematike. Cilj magistrskega dela je, da raziščemo tri osrednje spletne baze literature v Sloveniji (COBISS, Google Učenjak in Digitalna knjižnica Slovenije) ter znotraj specifičnih kriterijev poiščemo kakovostno literaturo. V teoretičnem delu je predstavljena osnovna terminologija LGBTQIA+, sledi opis medicinskega vidika transspolnosti in spolne disforije ter oris razvojno-psiholoških značilnosti oblikovanja spolne identitete. Osrednji je pedagoški vidik, ki naslavlja predvsem splošne značilnosti medvrstniškega nasilja in medvrstniškega nasilja v povezavi z LGBTQIA+ osebami. V empiričnem delu predstavimo najdeno literaturo, ki je ustrezala predpisanim kriterijem. Analiza virov je temeljila na vnaprej določenih kriterijih, ki so se navezovali na: časovni okvir objave, dostopnost, strokovnost, jezik in pedagoško področje. Rezultati raziskave kažejo, da je na slovenskem pedagoškem področju primanjkljaj kakovostnih virov literature na temo LGBTQIA+, kar nakazuje na potrebo po nadaljnjem raziskovanju in razvoju znanstveno utemeljenih gradiv. V zaključnem delu poudarimo pomen strokovne obravnave občutljivih tem v šolskem okolju. Pedagoški pristopi k LGBTQIA+ temi morajo temeljiti na znanstveno preverjenih dejstvih in upoštevati celostni ter dolgoročni razvoj otrok in mladostnikov, pri čemer je potrebno zagotoviti ustrezno izobraževanje pedagoških delavcev.
Ključne besede: pedagoški delavci, učitelji, LGBTQIA+, pregled literature
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: V prispevku je analiziran pravni vidik ureditve delovnega časa visokošolskih učiteljev. Podrobno so prikazane posebnosti, vezane na ureditev delovnega časa visokošolskih učiteljev, in možnosti uporabe pravice do odklopa, ki je specifična za visoko šolstvo ter vezana na delovne obveznosti visokošolskih učiteljev. Obravnavani so trije sklopi: normativna ureditev delovnega časa visokošolskih učiteljev, posebnosti pri določanju njihovega delovnega časa in njihov položaj pri urejanju pravice do odklopa. Osnovna hipoteza v prispevku je, da je potrebno pri določanju delovnega časa in pravice do odklopa to ustrezno normativno urediti na način, da so upoštevane posebnosti položaja visokošolskih učiteljev, ki imajo sklenjeno pogodbeno razmerje z avtonomno inštitucijo – univerzo.
Ključne besede: visokošolski učitelji, delovna razmerja, pogodbe o delu, delovni čas, pravica do odklopa, avtonomija univerze
Objavljeno v DKUM: 29.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo obravnava socialno sprejetost otrok s posebnimi potrebami in izzive, s katerimi se pri tem soočajo učitelji. Teoretični del poudarja pomen socialne sprejetosti kot ključnega dejavnika celostnega razvoja otroka. Predstavljeni so dejavniki uspešnega socialnega vključevanja, kot so sodelovanje strokovnih delavcev, ustrezna podpora in pozitivni odnosi med vrstniki. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med učitelji osnovnih šol, pri čemer je bil uporabljen anketni vprašalnik. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako učitelji doživljajo socialno sprejetost otrok s posebnimi potrebami. Na podlagi dobljenih rezultatov smo analizirali, ali število otrok s posebnimi potrebami, ki jih učitelj poučuje, triletje, kjer poučuje, in delovna doba v vzgoji in izobraževanju, vplivajo na druge dejavnike socialne sprejetosti otrok s posebnimi potrebami v razredu. Ugotovili smo, da anketirani učitelji ocenjujejo, da so otroci s posebnimi potrebami srednje dobro sprejeti v razredu. Po oceni učiteljev imajo s socialno sprejetostjo v razredu največ težav učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in učenci z motnjo avtističnega spektra. Pri oceni vrstniškega nasilja nad otroki s posebnimi potrebami v primerjavi z učenci brez posebnih potreb anketirani učitelji ne zaznavajo več nasilja in agresije. Učitelji pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v razredu največkrat uporabijo metodo pogovora o sprejemanju drugačnosti in razumevanju različnosti. Ob tem kot najbolj učinkovito ocenjujejo pomoč s strani učitelja dodatne strokovne pomoči. Tretjina učiteljev navaja, da si pri socialnem vključevanju lahko pomagajo s konkretnimi strategijami in metodami dela, ki jih ima otrok zapisane v individualiziranem programu. Učitelji občasno zaznavajo napredek otroka s posebnimi potrebami, ko je ta že dlje časa deležen dodatne strokovne pomoči. Večina anketiranih se za učinkovito socialno vključevanje otrok s posebnimi potrebami občasno dodatno usposabljajo z obiskovanjem predavanj, seminarjev in delavnic ter z branjem strokovne literature. Na izpopolnjevanje se več kot polovica učiteljev prijavi sama.
Ključne besede: Socialna sprejetost, otroci s posebnimi potrebami, učitelji
Objavljeno v DKUM: 25.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,23 MB)