| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 203
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekološka osveščenost učencev tretjega razreda v Obsotelju in na Kozjanskem
Sabina Božak, 2020, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela je opredeljen pojem ekologija, predstavljene so značilnosti onesnaževanja in ravnanja z odpadki, zakaj je pomembno ekološko osveščanje ter kaj pomenita vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. Predstavljen je geografski in komunalni oris Obsotelja in Kozjanskega, program Ekošola, učni predmet spoznavanje okolja, zastopanost ekoloških vsebin v učbenikih, delovnih zvezkih in priročnikih za učitelje ter nekatere dosedanje raziskave o ekološki osveščenosti. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o ekološki osveščenosti učencev tretjega razreda na območju Obsotelja in Kozjanskega, ki je bila izvedena v šolskem letu 2019/2020. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci ekološke pojme dobro prepoznavajo in ustrezno ubesedijo. Zelo dobro skrbijo za čisto okolje tako doma, kot tudi v šoli. Najpogosteje skrb posvečajo ločevanju odpadkov in zbiranju starega papirja. Pri varčevanju so še posebej pozorni pri umivanju zob, ko večina učencev vodo vedno zapre. Zelo spodbuden je bil rezultat, da skoraj vsi učenci, razen enega, ustrezno ravnajo z odpadki kadar niso v bližini koša za smeti. Pozitivno je tudi to, da je večina učencev že vsaj enkrat uporabila odpadni material in iz njega naredila nov, uporaben izdelek. V splošnem bi lahko rekli, da so učenci tretjega razreda osnovnih šol v Obsotelju in na Kozjanskem dobro ekološko osveščeni.
Ključne besede: didaktične igre, spoznavanje okolja, osnovna šola, učitelji
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 124; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Znanje prve pomoči študentov pedagoške smeri
Sandra Bedeković, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Poškodbe in nesreče so vodilni vzrok smrti otrok po celem svetu. Otroci in učitelji večino svojega časa preživijo v šolskem okolju, kar pomeni, da obstaja velika verjetnost za poškodbe ali nenadne bolezni, ki zahtevajo nudenje prve pomoči. Žal je veliko študij ugotovilo, da je znanje učiteljev na področju prve pomoči zelo nizko. V zaključnem delu želimo ugotoviti, kakšno je znanje prve pomoči študentov zaključnih letnikov pedagoške smeri. Metode: Podatke za empirični del raziskave smo pridobili z anketiranjem študentov 4. letnika Pedagoške fakultete v Mariboru in Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer Razredni pouk. Podatke smo zbrali, analizirali, opisali in prikazali s pomočjo grafov. Uporabili smo deskriptivno statistično metodo analize podatkov. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 45 anketirancev. Anketirani so pokazali slabo znanje prve pomoči. Najmanj znanja so pokazali s področja temeljnih postopkov oživljanja (13 %) in s področja imobilizacije zloma (24 %). 64 % anketiranih meni, da je njihovo znanje pomanjkljivo in prve pomoči ne bi mogli uspešno nuditi. Razprava in sklep: Znanje prve pomoči študentov pedagoške smeri ob zaključku študija je slabo. Ker imajo zelo slabo znanje iz temeljnih postopkov oživljanja in o svojem znanju prve pomoči niso prepričani, predlagamo nekajurno izobraževanje iz nudenja prve pomoči otroku v sklopu študija.
Ključne besede: prva pomoč, šola, znanje, učitelji, nujna stanja
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 141; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Ali učitelji razumejo in znajo prepoznati učenca z ADHD?
Klaudija Perko, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Ali učitelji razumejo in znajo prepoznati učenca z ADHD je sestavljeno iz dveh med seboj smiselno povezanih delov. V teoretičnem delu smo se osredotočili na to, kaj sploh je ADHD, na značilnosti otrok s tovrstno motnjo in na to, kako pogosto se pojavlja. Opisali smo tudi, kako se ADHD kaže v posameznih razvojnih obdobjih. Izpostavili smo ukrepe, ki obstajajo za pomoč tem otrokom, in predstavili različne načine dela v razredu z njimi ter se ob koncu osredotočili na sam pomen inkluzije. V empiričnem delu smo anketirali učitelje razrednega pouka. Z rezultati smo želeli ugotoviti, ali imajo učitelji osnovna znanja o pojavu ADHD, ali znajo v grobem prepoznati otroke s tovrstno motnjo in ali obvladajo metode in načine dela s temi učenci. V magistrskem delu je bilo ugotovljeno, da učitelji znajo prepoznati otroke z ADHD. Prav tako znajo uporabljati metode in oblike dela, ki so primerne za njih.
Ključne besede: učenci, učitelji, ADHD, prepoznavanje, razumevanje
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 129; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (579,40 KB)

4.
Okolju prijazno vedenje bodočih učiteljev razrednega pouka
Urša Repič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo raziskuje okolju prijazno vedenje bodočih učiteljev razrednega pouka in je sestavljeno iz dveh zaključenih celot – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča empirične raziskave, in sicer stanje okolja, trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, okoljska ozaveščenost, okolju prijazno vedenje in vpliv učitelja na slednje. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 159). Proučuje stopnjo okoljskega vedenja bodočih učiteljev razrednega pouka, ki obiskujejo 4. letnik (1. stopnje) ali 1. letnik (2. stopnje) ene izmed treh slovenskih pedagoških fakultet, in sicer Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Mariboru ali na Primorskem. Raziskava ugotavlja, da bodoči učitelji razrednega pouka ocenjujejo pomembnost varovanja in ohranjanja okolja kot pomembno ali zelo pomembno. Njihova stopnja okoljskega vedenja je dokaj povprečna (\bar{x} = 3,23) in povezana z oceno pomembnosti ohranjanja in varovanja okolja: višja kot je ocena pomembnosti varovanja in ohranjanja okolja, višja je stopnja okoljskega vedenja; ne pojavljajo pa se razlike v stopnji okoljskega vedenja glede na univerzo, ki jo vprašani obiskujejo. Nadaljnja analiza je pokazala, da večina vprašanih meni, da pedagoška fakulteta, na kateri se šolajo, ni imela vpliva na njihovo okoljsko vedenje ter da učitelj s svojim okoljskim vedenjem vpliva na učenčev odnos do okolja in njegovo okoljsko vedenje.
Ključne besede: trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, okoljska ozaveščenost, okolju prijazno vedenje, bodoči učitelji razrednega pouka
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 177; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
Vloga učiteljeve čustvene inteligentnosti in strategij spoprijemanja s stresom pri doživljanju stresa in zadovoljstvu z delom
Vanda Canjuga, 2020, magistrsko delo

Opis: Raziskava se je ukvarjala s konstrukti čustvene inteligentnosti, strategij spoprijemanja s stresom, stresa na delovnem mestu in zadovoljstva z delom ter odnosi med njimi. Preverjen je bil tudi učinek adaptivnih in maladaptivnih strategij spoprijemanja ter njihova morebitna mediacijska vloga. Vzorec raziskave je bil sestavljen iz 243 učiteljev osnovnih in srednjih šol. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo štirih vprašalnikov: Vprašalnika emocionalne kompetentnosti (VEK), Vprašalnika spoprijemanja s stresom (COPE), Vprašalnika doživljanja stresa (PSS) in Vprašalnika zadovoljstva z delom za učitelje (TSS). Podatki so bili analizirani s pomočjo korelacijske matrike ter regresijske in mediacijske analize. Rezultati so pokazali negativno povezavo med sposobnostjo upravljanja s čustvi in stresom na delovnem mestu, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom z delom, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in strategijami spoprijemanja, usmerjenimi na problem, čustva in socialno oporo, ter negativno povezavo med spoprijemanjem, usmerjenim na problem, in stresom na delovnem mestu. Spoprijemanje, usmerjeno na problem, je pokazalo mediacijsko vlogo v odnosu med čustveno inteligentnostjo in stresom na delovnem mestu. Raziskava je med prvimi v Sloveniji, ki obravnava odnose med omenjenimi spremenljivkami na populaciji učiteljev in s svojimi izsledki pripomore k poudarjanju uporabe adaptivnih načinov spoprijemanja s stresom na delovnem mestu ter pomembnosti čustvene inteligentnosti v delovnem okolju.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, strategije spoprijemanja, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo z delom, učitelji
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 192; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
Primernost poučevanja otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih po ocenah učiteljev in vzgojiteljev v prvem razredu
Silvija Makoter, 2020, diplomsko delo

Opis: Vključitev otroka s posebnimi potrebami prinese za celoten šolski kolektiv določene spremembe v izvajanju pouka in načinih poučevanja. Učitelji so postavljeni pred nove naloge, izzive in situacije. V procesu vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji lahko naletijo na razne ovire in težave, le-te pa imajo lahko negativen vpliv na njihovo delo. Učiteljem oblikovanje učnega okolja in procesa, v katerem bi lahko bili uspešni vsi učenci, predstavlja velik izziv, ta pa se samo še poveča, kadar se v razred vključijo otroci s posebnimi potrebami. V diplomski nalogi smo tekom teoretičnega dela predstavili ideje in pomen inkluzivnega izobraževanja, individualiziran program ter prilagoditve, ki jih otroci s posebnimi potrebami potrebujejo. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo predstavili oblike pomoči, podpore in usposabljanj za učitelje ter do sedaj izvedene raziskave s področja vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke. Namen empirične raziskave je bil raziskati dosedanje izkušnje učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol, njihovo oceno usposobljenosti, ovire, s katerimi se tekom vključevanja največkrat srečujejo, vpliv vključevanja na otroke ter oceno o primernosti vključevanja v redne oddelke. Raziskovalni vzorec je zajemal 62 učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol. Rezultati kažejo precej pozitivno sliko na področju vključevanja in poučevanja otrok s posebnimi potrebami. Učitelji in vzgojitelji so vključevanju otrok v redne oddelke naklonjeni, izpostavljajo tudi pozitivne vplive na otroka, ki se vključuje v razred. Večina učiteljev in vzgojiteljev se je že udeležila dodatnih usposabljanj, prav tako so se pripravljeni dodatno izobraževati v prihodnosti. Kot ključne ovire uspešnega vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji in vzgojitelji navajajo pomanjkanje didaktičnih materialov, prilagajanje učnega okolja, premalo sodelovanja s starši in strokovnimi delavci ter preveliko število otrok v razredu.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, učitelji in vzgojitelji
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 176; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (887,99 KB)

7.
Vloga šolskega svetovalnega delavca na področju razredne klime
Petra Krajnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge opisujemo splošna teoretična izhodišča o razredni klimi. Opisujemo načine merjenja razredne klime, njen vpliv na učno uspešnost in samopodobo učencev ter strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime. Še posebej se v teoretičnem delu osredotočamo na vlogo, ki jo ima na področju razredne klime šolski svetovalni delavec. Opisujemo njegovo delo na področju razredne klime z različnimi akterji: učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in zunanjimi institucijami. V zaključku predstavljamo ovire in težave, s katerimi se šolski svetovalni delavci spopadajo pri svojem delu. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 175 šolskih svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije, predstavljamo rezultate naše raziskave. Ugotavljamo, da šolski svetovalni delavci posvečajo pozornost področju razredne klime, vendar največkrat takrat, kadar težave že nastopijo (npr. konflikti, nasilje) ter jih za pomoč prosijo učitelji. Svetovalni delavci pripomočke za merjenje razredne klime in strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime poznajo in jih tudi uporabljajo. Preventivno v glavnem ne delujejo, kar je posledica pomanjkanja časa in preobremenjenosti z administrativnim delom.
Ključne besede: razredna klima, šolski svetovalni delavec, učenci, učitelji, starši
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 181; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
Validacija slovenske priredbe Frankfurtske lestvice čustvenega dela na vzorcu učiteljev
Eva Orka Šenekar, 2020, magistrsko delo

Opis: Na sodobnem trgu dela dobiva vse večji pomen dimenzija dela, ki je vezana na regulacijo čustev. Upravljanje s čustvi kot del delovnih zahtev se imenuje čustveno delo in predstavlja relativno novo področje raziskovanja na področju poučevanja. Čeprav se šole nekoliko razlikujejo od ostalih organizacij, se tudi od učiteljev pričakuje učinkovito upravljanje z lastnimi čustvi zavoljo doseganja organizacijskih in učnih ciljev. Šole se vse pogosteje nagibajo k oblikovanju pravil regulacije čustev, ki bi jih naj učitelji upoštevali v odnosu do učencev, njihovih staršev ter ostalih sodelavcev na šoli. Z namenom, da bi lahko podrobneje raziskovali področje čustvenega dela tudi v slovenskem okolju, smo v pričujoči magistrski nalogi prevedli in priredili Frankfurtsko lestvico čustvenega dela, ki za naše okolje predstavlja nov merski pripomoček. Raziskovalni vzorec je zajemal 595 učiteljev, zaposlenih na različnih osnovnih ter srednjih šolah po Sloveniji. Potrdili smo večdimenzionalnost konstrukta, pri čemer sta eksploratorna in konfirmatorna faktorska analiza pokazali, da najboljše prileganje podatkom kaže 8-faktorska rešitev. Lestvica je pokazala tudi ustrezno visoko mero zanesljivosti ter konstruktne veljavnosti. Omejitve in praktično vrednost raziskave ter predloge za nadaljnje raziskovanje smo obravnavali v diskusiji. Priredba novega merskega instrumenta za merjenje čustvenega dela predstavlja korak bližje k celostni analizi stanja na področju obremenjenosti učiteljev in kasneje tudi drugih poklicnih skupin.
Ključne besede: validacija, slovenska priredba, lestvica, čustveno delo, učitelji
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 254; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
Uporaba didaktičnih iger pri predmetu spoznavanje okolja
Maja Niedorfer, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene splošne značilnosti predmeta spoznavanje okolja, sodobni didaktični pristopi poučevanja, opredeljen je pojem igra, njene značilnosti in vrste ter vpliv igre na pouk. Opredeljen je tudi pojem didaktična igra, njen pomen, klasifikacija, didaktične igrače in didaktične igre pri pouku spoznavanje okolja. V empiričnem delu je najprej predstavljena analiza opazovanih učnih ur predmeta spoznavanje okolja. V nadaljevanju je predstavljena raziskava o uporabi didaktičnih iger pri predmetu spoznavanje okolja, ki je bila izvedena v šolskem letu 2018/19. Zanimalo nas je, kako pomembno se zdi učiteljem vključevanje didaktičnih iger v pouk spoznavanje okolja, kako pogosto jih uporabljajo, katere vrste didaktičnih iger uporabljajo najpogosteje, v kateri del učne ure vključujejo igro, pri obravnavi katerih vsebin predmeta, ali ob koncu ure preverijo, če so učenci dosegli zastavljene cilje, kje najpogosteje dobijo didaktične igre, ki jih uporabljajo ter kakšni so razlogi, da iger v pouk ne vključujejo pogosteje. Na koncu nas je zanimala še stopnja strinjanja učiteljev s posameznimi trditvami o didaktičnih igrah. Rezultati analize opazovanih učnih ur predmeta spoznavanje okolja so pokazali, da večina učiteljev ni uporabila didaktične igre. Tisti učitelji, ki so igro uporabili, so najpogosteje izvedli igro s pravili, in sicer v učni etapi uvajanje. Rezultati raziskave pa so pokazali, da se učiteljem zdi vključevanje didaktičnih iger v pouk spoznavanje okolja pomembno, več kot polovica anketiranih didaktično igro pri pouku uporabi večkrat na mesec. Najpogosteje igro uporabijo pri učnih etapah ponavljanje in urjenje ter pri tematskih sklopih promet, človek in čas. Didaktične igre, ki jih učitelji uporabijo pri pouku, najpogosteje izdelajo sami, potreben material za izdelavo pa dobijo doma. Večina anketiranih učiteljev si želi didaktične igre pogosteje vključiti v pouk, med najpogostejše razloge, zakaj iger ne vključujejo pogosteje, so navedli pomanjkanje časa in preveliko število učencev v razredu. Z vsemi zapisanimi izjavami o didaktičnih igrah so se učitelji povečini strinjali oziroma popolnoma strinjali.
Ključne besede: didaktične igre, spoznavanje okolja, osnovna šola, učitelji
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 671; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

10.
Konstruktivistično poučevanje pri tujem jeziku v osnovni šoli
Anja Sovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji, ki poučujejo tuji jezik v osnovni šoli, poslužujejo konstruktivističnih pristopov poučevanja pri svojih urah. Prav tako je namen ugotoviti, kako dobro učitelji, ki poučujejo tuji jezik v osnovni šoli, poznajo konstruktivistične pristope in kolikokrat se jih poslužujejo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki poučujejo tuji jezik na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Skupaj je sodelovalo 102 učiteljev vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobij. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimne spletne ankete in jih obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Hi-kvadrat preizkus hipoteze neodvisnosti, Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je konstruktivistični pristop poučevanja pri pouku tujega jezika v osnovni šoli dokaj dobro sprejet med učitelji. Zavedajo se, da omenjeni pristop ponuja veliko različnih dejavnosti, ki učencem omogočijo boljše znanje, razvoj znanja, kreativnost in samostojnost pri učenju. Pa vendar so rezultati pokazali, da učitelji ne vključujejo konstruktivističnega pristopa v pouk redno, ampak samo občasno. Kot razloge so navedli prenatrpan urnik in učni načrt, pri katerem je težko vsakodnevno uporabljati raznolik pristop. Ugotovili smo, da ni bistvenih statistično značilnih razlik v uporabi in poznavanju konstruktivističnega pristopa glede na vzgojno-izobraževalno obdobje ter na delovno dobo učiteljev.
Ključne besede: konstruktivizem, osnovna šola, učne strategije, učitelji, stališča
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 317; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici