| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 229
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pedagoško - organizacijski model izobraževanja na daljavo v slovenskem srednješolskem izobraževanju : magistrsko delo
Alenka Ambrož Jurgec, 2024, doktorska disertacija

Opis: Naloga je nastala kot odziv na probleme izobraževanja dijakov športnikov na daljavo. Predstavljene so analize učnega uspeha in čas šolanja za tiste dijake športnike, ki se večinoma ali v celoti izobražujejo na daljavo, podani so predlogi za izboljšavo učnega procesa. Učitelji so pokazali naklonjenost novemu informacijskemu sistemu, ki bi sistematično vodil dijaka skozi učni proces. Tako je nastala aplikacija MAJ, ki omogoča natančno spremljanje dijakovega dela, princip semaforja deluje stimulativno in bo v pomoč dijakom in učiteljem.
Ključne besede: pedagoško-organizacijski model, izobraževanje na daljavo, dijaki športniki, aplikacija MAJ, učitelji, semafor
Objavljeno v DKUM: 19.02.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

2.
Zaznavanje nasilnega vedenja učencev nad učitelji v osnovnih šolah : magistrsko delo
Raisa Kladnik, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali zaznavanje in pogostost nasilnega vedenja učencev nad učitelji v slovenskih osnovnih šolah. Želeli smo pridobiti vpogled v to, katere oblike nasilja se pojavljajo, kako se učitelji soočajo z nasilno izkušnjo in kakšne oblike pomoči in podpore so deležni s strani sodelavcev, šolske svetovalne službe in vodstva šole. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili različne definicije nasilja učencev nad učitelji. V nadaljevanju smo opisali različne oblike nasilja učencev nad učitelji, povzeli tuje in slovenske raziskave ter s pomočjo socialno-ekološke teorije razložili, zakaj se pojavlja nasilje učencev nad učitelji in to povezali tudi z dejavniki tveganja. Ker nas je zanimalo tudi, kakšne občutke doživljajo učitelji, ko se znajdejo v vlogi žrtve, smo preučili tudi posledice nasilja učencev nad učitelji ter predstavili strategije za zmanjševanje nasilja na treh ravneh. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo osem učiteljic, ki zaznavajo nasilna vedenja učencev nad učitelji na njihovih osnovnih šolah. Na podlagi izvedene raziskave smo bolj poglobljeno osvetlili izkušnje učiteljic, ki so bile deležne nasilja s strani učencev, in s tem prispevali k bolj poglobljenemu razumevanju pojava nasilja nad učitelji. S pomočjo izkušenj učiteljic smo dobili vpogled, kako se z nasiljem soočajo in kako vse to vpliva na njihovo psihosocialno stanje.
Ključne besede: nasilno vedenje učencev nad učitelji, oblike nasilnega vedenja, pomoč in podpora, strategije
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
Posebnosti in izzivi pri podpori socialnemu in čustvenemu učenju učencev z MAS s perspektive učiteljev : magistrsko delo
Lina Mlakar, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali, kaj učitelji, ki poučujejo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, zaznavajo kot posebnosti in izzivi pri nudenju podpore socialnemu in čustvenemu učenju učencev z nizko funkcionalno MAS ter kaj so po njihovem mnenju posebnosti in izzivi pri soočanju z lastnim socialnim in čustvenim učenjem. Poleg glavnega cilja smo želeli odgovoriti tudi na specifične cilje, ki so pripomogli h glavnemu in smo jih zasledovali v empiričnem delu magistrskega dela. V teoretičnem delu smo predstavili avtizem oz. motnje avtističnega spektra (MAS), triado primanjkljajev, pridružene težave, socialno in čustveno učenje (tudi učencev z MAS) ter področja le-tega, čustveno inteligentnost učiteljev, odnos med učitelji in učenci z MAS, čustvovanje učiteljev, čustveno delo in njihove osnovne kvalitete ter strategije podpore socialnemu in čustvenemu učenju učencev z MAS. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo osem učiteljic posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ki poučujejo učence z nizko funkcionalno MAS. Na podlagi rezultatov smo pridobili odgovore petih sklopov raziskovalnih vprašanj, in sicer na učiteljevo socialno in čustveno učenje, učiteljevo podporo socialnemu in čustvenemu učenju učencev z nizko funkcionalno MAS, osnovne kvalitete učiteljev, medsebojne odnose med učitelji in učenci ter na čustvovanje učiteljev v odnosu do učencev z nizko funkcionalno MAS.
Ključne besede: Socialno in čustveno učenje, učenci z MAS, posebnosti in izzivi, podpora, učitelji.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 91; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

4.
Sodelovanje učiteljev dodatne strokovne pomoči s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja : magistrsko delo
Maja Vičar, 2023, magistrsko delo

Opis: Sodelovanje je temeljna komponenta vsakega odnosa, v našem primeru odnosa med učitelji in starši. Cilj sodelovanja med šolo in domom je omogočiti celostni razvoj otroka ter mu tako zagotoviti uspeh. Namen magistrskega dela je predstaviti sodelovanje učiteljev dodatne strokovne pomoči s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V teoretičnem delu smo opredelili skupine otrok s posebnimi potrebami in pisali o inkluziji le-teh ter predstavili Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V nadaljevanju smo se posvetili otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pri čemer smo opisali vrste specifičnih učnih težav in raziskali, katere so strategije poučevanja za učence s PPPU. Pisali smo tudi o tem, kako pomembna je podpora staršev otroku z učnimi težavami. Sledi tematika dodatne strokovne pomoči, pri kateri smo se osredotočili na prilagojeno izvajanje in organizacijo. Zadnje, a vendar zelo pomembno poglavje teoretičnega dela, je poglavje o sodelovanju med učitelji in starši. Naše magistrsko delo smo usmerili na sam pomen sodelovanja, predstavili smo oblike in načela slednjega, prav tako pa smo pisali o težavah, ki se pojavljajo pri sodelovanju med šolo in domom. V empiričnem delu smo raziskovali, katere so oblike sodelovanja, ki se jih učitelji dodatne strokovne pomoči v komunikaciji s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja največ poslužujejo. Proučevali smo korelacijo let delovnih izkušenj učiteljev s količino strategij, ki jih izbirajo pri vključevanju staršev v sam proces dodatne strokovne pomoči. Ugotavljali smo, v kakšnem obsegu so učitelji v kontaktu s starši, ali so starši otrok aktivno vključeni v ure dodatne strokovne pomoči, kot zadnje pa smo raziskovali navzočnost ovir pri sodelovanju med učitelji in starši. Raziskava je pokazala, da se učitelji glede na oblike sodelovanja v večini poslužujejo timskih sestankov s starši in dopisovanja preko e-pošte. Izvedeli smo, da leta delovnih izkušenj statistično pomembno vplivajo na količino strategij, ki se jih poslužujejo učitelji pri vključevanju staršev v proces izvajanja dodatne strokovne pomoči. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da so učitelji v kontaktu s starši na mesečni ravni ali po potrebi. V nadaljevanju nas je presenetil rezultat, da manj kot četrtina anketiranih učiteljev aktivno vključuje starše v ure dodatne strokovne pomoči. Zanimala nas je tudi navzočnost ovir pri sodelovanju med učitelji in starši, pri čemer smo ugotovili, da je pojavnost teh zelo redka.
Ključne besede: sodelovanje, učitelji dodatne strokovne pomoči, starši, otroci, primanjkljaji na posameznih področjih učenja
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 127; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
Ozaveščenost osnovnošolskih učiteljev o alergenih v šolski prehrani : magistrsko delo
Silvija Lang, 2023, magistrsko delo

Opis: Vse pogosteje se učitelji v osnovnih šolah srečujejo z učenci, ki so alergični na različna živila in aditive dodane živilom. Ključnega pomena je medsebojna komunikacija in sodelovanje med starši in učitelji, ki otroka, ki ima alergijo na hrano poučujejo. V magistrskem delu smo predstavili definicije alergije, opisali najpogostejše alergene v hrani in simptome, ki jih alergeni povzročajo. V nadaljevanju smo predstavili Zakon o prehrani v vzgojno izobraževalnih ustanovah in vlogo učiteljev pri prehrani učencev. Osnovni namen magistrskega dela je bilo raziskati, kako so učitelji v osnovnih šolah ozaveščeni o alergenih v šolski prehrani. Odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 224 učiteljev, preko spletnega orodja »1ka«. Ugotovili smo, da so učitelji premalo ozaveščeni o alergenih, ki se pojavljajo v živilih. Učitelji so seznanjeni z alergijami, pri svojih učencih, pri čemer, pa je zaskrbljujoč podatek, da bi v primeru alergijske reakcije samo nekaj več kot polovica anketiranih učiteljev znalo ustrezno odreagirati, medtem ko ostala polovica učiteljev odreagirati ne bi znala. Vzgojno-izobraževalni zavod mora učencem, ki imajo alergijo na hrano zagotoviti dietno prehrano. Dietna prehrana je področje, ki zahteva individualno prehrano in na nek način predstavlja breme za vzgojno-izobraževalno ustanovo. Zaposleni se pogosto ne zavedajo tveganja in morebitnih posledic, ki se lahko pojavijo ob neustreznem načrtovanju in pripravi hrane. Glede na ugotovljene raziskave ocenjujemo, da je učitelje potrebno dodatno informirati in izobraževati o alergijah, ki nastanejo zaradi hrane.
Ključne besede: alergeni, alergijska reakcija, ozaveščenost, učitelji, šolska prehrana
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 332; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Čustvena podpora, ki jo svetovalni delavci nudijo učiteljem : magistrsko delo
Žana Grahovar, 2023, magistrsko delo

Opis: Čustvena podpora omogoča socialno in čustveno krepitev pedagoških delavcev pri soočanju s stresom v delovnem okolju. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti področja in pogostost sodelovanja svetovalnih delavcev in učiteljev pri pedagoškem delu. Prav tako je bil namen ugotoviti, v katerih situacijah učitelji iščejo čustveno podporo pri svetovalnih delavcih in v katerih situacijah to pomoč še posebej potrebujejo. V teoretičnem delu smo se posvetili razumevanju socialne in čustvene podpore. Najprej smo s pomočjo različnih avtorjev podrobneje opredelili čustva. Nato smo se v povezavi s tem posvetili čustveni inteligentnosti, ki je vse bolj prisotna in pomembnejša na delovnem mestu in izpostavili zakaj je sam njen razvoj pri posameznikih pomemben. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, na vzorcu 204 slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev Podravske statistične regije. Iz rezultatov lahko sklepamo, da učitelji s svetovalnimi delavci najbolj sodelujejo glede učencev s posebnimi potrebami in učnimi težavami, vzgojnih smernic za določene učence, doseganja pozitivne klime in kulture v razredu ter glede pomoči pri sodelovanju s starši. Redko pa sodelujejo (61,8 %) glede čustvene podpore v stresnih situacijah. V primerjavi s posameznimi kategorijami pogostosti sodelovanja pri čustveni podpori glede na spol smo ugotovili, da pomoč pri svetovalnih delavcih pogosteje poiščejo učiteljice kot učitelji (x2 = 6,878, p = 0,032). Nato smo v raziskavi ugotavljali, v katerih situacijah in okoliščinah so čustveno podporo pri svetovalnih delavcih iskali učitelji. Učitelji so izjavili, da bi potrebovali več pomoči svetovalnih delavcev pri delu z učenci na področju vzgojne problematike, pri učencih s posebnimi potrebami in pri izvajanju razrednih ur. Poudarili so tudi, da potrebujejo več čustvene podpore v obliki pogovorov, nasvetov, strokovnega mnenja in razumevanja.
Ključne besede: čustvena podpora, učitelji, svetovalni delavci
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 266; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

7.
Primerjava stališč učencev in učiteljev do številčnih ocen : magistrsko delo
Hajdi Hauptman, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na raziskovanje stališč in mnenj učencev ter učiteljev glede uporabe številčnih ocen v šolskem sistemu. Ocenjevanje s številčnimi ocenami je pomemben del izobraževalnega sistema, saj meri dosežke učencev in vpliva na njihovo motivacijo, samopodobo in odnos do učenja. Kljub temu se pojavljajo vprašanja in dileme glede uporabe številčnih ocen, zato je namen magistrske naloge raziskati, kako jih učenci in učitelji dojemajo, kakšno vrednost jim pripisujejo ter kakšen vpliv imajo na učenje, poučevanje, motivacijo in počutje. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni teoretični okvirji ocenjevanja ter osnove ocenjevanja v slovenskem šolskem sistemu, medtem ko se empirični del osredotoča na analizo in primerjavo stališč učencev ter učiteljev glede številčnih ocen. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vključeval vprašanja o namenu ocenjevanja, verodostojnosti številčnih ocen, številu ocen v enem šolskem letu in subjektivnosti pri ocenjevanju. V raziskavi je sodelovalo 117 učencev in 133 učiteljev, podatki pa so bili analizirani s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode raziskovanja. Primerjava mnenj med učenci in učitelji glede številčnega ocenjevanja ni razkrila izrazitih razlik, saj so učenci in učitelji pri svojih stališčih do številčnega ocenjevanja v veliki meri skladni, vendar smo kljub temu prišli do zanimivih spoznanj. Ugotovili smo, da učenci dojemajo ocenjevanje tudi kot ustrahovanje in discipliniranje, medtem ko so mnenja do številčnih ocen kot realnega pokazatelja znanja števila ocen, ki jih je treba pridobiti v enem šolskem letu kar razdeljena – tako pri učencih, kot tudi pri učiteljih. Nadalje smo ugotovili, da tako učitelji, kot učenci raje vidijo številčno ocenjevanje kot opisno. Nazadnje smo dobili vpogled v mnenja o pravičnosti ocenjevanja. Ugotovili smo, da so učenci z zadostnim in odličnim učnih uspehom mnenja, da učitelji ocenjujejo pravično, medtem ko učenci z dobrim in prav dobrim uspehom temu nasprotujejo.  
Ključne besede: ocenjevanje znanja, številčne ocene, osnovnošolci, učitelji, pravičnost
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 198; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

8.
Prisotnost stresa pri učencih prve in druge triade osnovne šole : magistrsko delo
Ana Kegljević, 2023, magistrsko delo

Opis: Stres lahko razumemo, kot odziv telesa na dražljaje okolja. Odrasli in otroci so vsakodnevno obdani z dejavniki, ki jim povzročajo stres. Stres se pri otrocih odraža drugače kot pri odraslih. Otroci, zlasti mlajši, velikokrat niti ne vedo, kaj beseda stres pomeni. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili, kaj je stres. Poglobili smo se v to, kaj pri otrocih povzroča stres in kateri so dejavniki stresa. Ker imajo starši in učitelji pomembno vlogo pri zaznavanju stresa otrok, smo prav tako raziskali teoretično ozadje zaznavanja stresa s strani staršev in učiteljev. Hkrati pa smo predstavili nekaj napotkov za uravnavanje in premagovanje stresa pri otrocih. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali stališča staršev in učiteljev glede prisotnosti stresa pri otrocih prve in druge triade osnovne šole. Ugotovili smo, da večina staršev in učiteljev meni, da otroci včasih doživljajo stres in da ga doživljajo v enaki meri kot odrasli. Starši in učitelji navajajo vedenjske znake kot najpogostejše znake stresa pri otrocih. Glavni razlog stresa pri učencih pa bi naj bila šola. Največ stresa pa otroci doživljajo ob zaključku 1. ocenjevalnega obdobja. Otroke je težko zaščititi pred stresom, lahko pa se poskušamo z njimi veliko pogovarjati.
Ključne besede: stres, učenci, starši, učitelji, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 272; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

9.
Stališča učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne programe izobraževanja : magistrsko delo
Saša Hren, 2023, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela govorimo o začetkih inkluzivnega izobraževanja, dotaknemo se faz, kot so segregacija, integracija in nenazadnje inkluzija. V nadaljevanju naloge opisujemo otroke s posebnimi potrebami in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Prav tako se osredotočimo na stališča, njihovo definicijo in funkcijo. Temeljno vprašanje naše magistrske naloge je, kakšna so stališča učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne programe izobraževanja. V ta namen smo v empiričnem delu izvedli raziskavo, v kateri smo s pomočjo vprašalnika preverili, kako učitelji dojemajo inkluzijo otrok s posebnimi potrebami in kakšna so njihova stališča glede tega. Ugotovitve so pokazale, da inkluzija med slovenskimi učitelji še vedno ni popolnoma sprejeta. Prav tako smo ugotovili, da so pozitivna stališča učiteljev v pomembni povezavi z njihovo samooceno o lastni strokovni podkovanosti. Pokazalo se je tudi, da starost učiteljev ni povezana s stališči učiteljev do otrok s PP. Izsledki raziskave so pokazali, da so čustveno-vedenjske motnje ter motnje avtističnega spektra tiste, ki so med učitelji najmanj sprejete. Pridobljena dejstva kažejo, da je inkluzija še vedno v svojih začetkih, hkrati pa se pri določenih učiteljih že kaže višja stopnja razumevanja in sprejemanja inkluzije v proces vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, stališča, učitelji
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

10.
Pogledi osnovnošolskih učiteljev na formativno spremljanje : magistrsko delo
Monika Sušec, 2023, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje postaja v današnjih časih vedno pogostejši pristop, ki ga pri svojem poučevanju uporabljajo učitelji tako pri mlajših kot tudi starejših učencih. Gre za pristop, ki postavlja učenca v središče učnega procesa ter ga spremeni iz pasivnega v aktivnega udeleženca vzgojno-izobraževalnega procesa. V teoretičnem delu naše magistrske naloge smo v prvem delu natančneje predstavili preverjanje in ocenjevanje znanja, v drugem delu pa opredelili formativno spremljanje. Namen našega magistrskega dela je bil ugotoviti, kako dobro osnovnošolski učitelji poznajo formativno spremljanje in njegove posamezne elemente, kako pogosto se jih poslužujejo pri lastnem poučevanju ter katere prednosti in pomanjkljivosti pri tem opažajo. Sodelovalo je 153 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da učitelji dobro poznajo formativno spremljanje in njegove elemente, največ znanja o njem pa so pridobili na različnih izobraževanjih. Ugotovili smo, da učitelji po načelih formativnega spremljanja poučujejo občasno, najpogosteje pa se poslužujejo različnih elementov. Učitelji v formativnem spremljanju vidijo različne prednosti, kot so samostojnejši in aktivnejši učenci, večja samozavest in bolj razvito kritično mišljenje pri učencih ter večje sodelovanje med njimi. Težave imajo predvsem s časovno omejitvijo, ohranjanjem discipline v razredu ter vzdrževanjem motivacije učencev.
Ključne besede: osnovnošolski učitelji, formativno spremljanje, elementi formativnega spremljanja, pogledi osnovnošolskih učiteljev
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 520; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.6 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici