Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Formativno spremljanje postaja v današnjih časih vedno pogostejši pristop, ki ga pri svojem poučevanju uporabljajo učitelji tako pri mlajših kot tudi starejših učencih. Gre za pristop, ki postavlja učenca v središče učnega procesa ter ga spremeni iz pasivnega v aktivnega udeleženca vzgojno-izobraževalnega procesa. V teoretičnem delu naše magistrske naloge smo v prvem delu natančneje predstavili preverjanje in ocenjevanje znanja, v drugem delu pa opredelili formativno spremljanje. Namen našega magistrskega dela je bil ugotoviti, kako dobro osnovnošolski učitelji poznajo formativno spremljanje in njegove posamezne elemente, kako pogosto se jih poslužujejo pri lastnem poučevanju ter katere prednosti in pomanjkljivosti pri tem opažajo. Sodelovalo je 153 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da učitelji dobro poznajo formativno spremljanje in njegove elemente, največ znanja o njem pa so pridobili na različnih izobraževanjih. Ugotovili smo, da učitelji po načelih formativnega spremljanja poučujejo občasno, najpogosteje pa se poslužujejo različnih elementov. Učitelji v formativnem spremljanju vidijo različne prednosti, kot so samostojnejši in aktivnejši učenci, večja samozavest in bolj razvito kritično mišljenje pri učencih ter večje sodelovanje med njimi. Težave imajo predvsem s časovno omejitvijo, ohranjanjem discipline v razredu ter vzdrževanjem motivacije učencev.
Ključne besede: osnovnošolski učitelji, formativno spremljanje, elementi formativnega spremljanja, pogledi osnovnošolskih učiteljev
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 119; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,64 MB)

Opis: Nasilje nad učitelji je velik problem šolstva v današnjem času, o katerem se redko govori. Raziskava projektne skupine Ameriškega združenja psihologov, ki se ukvarja s proučevanjem nasilja nad učitelji, je pokazala, da je 80 % učiteljev poročalo, da so doživeli vsaj eno obliko viktimizacije na delovnem mestu, od tega je bilo 94 % učiteljev viktimiziranih s strani učencev. Namen našega magistrskega dela je ugotoviti, ali so tudi učitelji v Sloveniji izpostavljeni nasilju, natančneje učitelji v srednjih šolah, ter prikazati posledice nasilja nad njimi. Rezultati naše ankete kažejo, da sodelujoči učitelji niso pogosto doživeli verbalnega nasilja s strani učencev, in prav tako nismo zaznali statistično značilnih razlik v doživljanju verbalnega nasilja s strani učencev glede na to, ali so anketirani učitelji zaposleni v majhnih, srednje velikih ali velikih srednjih šolah. Učitelji z daljšo delovno dobo se bolj strinjajo s trditvijo, da doživljajo verbalno nasilje s strani učencev, kot zaposleni s krajšo delovno dobo. Izhajajoč iz rezultatov, spol učiteljev ni povezan z doživljanjem verbalnega nasilja s strani učencev. Pomembna ugotovitev naše raziskave je bila, da obstaja statistično značilna povezava med doživljanjem verbalnega nasilja in negativno čustveno naravnanostjo učiteljev. Pri obravnavi te zaskrbljujoče tematike, ki je pomembna tako za vpletene kot za družbo kot celoto, je izrednega pomena, da ravnamo preventivno: šolskemu osebju se naj zagotovi usposabljanja za poklicni razvoj in preventivne programe, s pomočjo katerih lažje prepoznavajo lastnosti učencev, ki bi utegnili razviti agresivno vedenje. Učitelji se naučijo opredeliti nasilno vedenje in se seznanijo z načini, kako se ustrezno odzivati ob nasilnih dejanjih učencev. Predlagamo več raziskav, ki bi se posvetile učiteljevemu dojemanju nasilja in spoprijemanju z nasiljem, ki se izvaja nad njimi.
Ključne besede: učitelji, učenci, nasilje, verbalno nasilje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 526; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Učne težave oziroma učenci z učnimi težavami predstavljajo skupino učencev, ki zahtevajo posebno pozornost in obravnavo. Gre za zelo raznolik pojav, saj se za istimi učnimi težavami skrivajo različni vzroki. Učne težave se razprostirajo na kontinuumu od lažjih do težjih, od preprostih do kompleksnih, od kratkotrajnih do tistih, ki so vezane na čas šolanja ali trajajo celo življenje. Učenci z učnimi težavami imajo pri učenju večje težave kot večina njihovih vrstnikov, zato je za optimalni napredek in pomoč učencem z učnimi težavami nujno sodelovanje med učitelji ter starši. Sodelovanje med učitelji in starši kljub morebitnim oviram, s katerimi se pri tem srečujejo, prinaša veliko prednosti za vse vpletene (starše, učence, učitelje in ostale strokovne delavce). Učenci, čigar starši in učitelji dobro sodelujejo, dosegajo boljši učni uspeh, imajo višje cilje, so bolj motivirani za šolsko delo, samozavestnejši, imajo višjo samopodobo, redno obiskujejo pouk, so odgovornejši idr. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti pogled osnovnošolskih učiteljev na sodelovanje s starši učencev z učnimi težavami; kako pogosto sodelujejo z njimi, kako ocenjujejo pogostost sodelovanja, katere oblike sodelovanja uporabljajo, s katerimi ovirami se pri tem srečujejo in kako ocenjujejo svojo kompetentnost za sodelovanje z njimi. V raziskavi je sodelovalo 343 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji s starši učencev z učnimi težavami sodelujejo pogosto in svojo pogostost sodelovanja ocenjujejo kot zadostno. Učitelji so navajali več različnih oblik sodelovanja in ovir, s katerimi se pri sodelovanju srečujejo, pri čemer pa je najpogostejša oblika sodelovanja dopisovanje s pomočjo elektronske pošte. Pri sodelovanju se učitelji srečujejo z ovirami, kot so nerealna pričakovanja staršev glede učnih zmožnosti njihovega otroka, preobremenjenost in pomanjkanje časa staršev ter učiteljev itd. Skoraj polovica osnovnošolskih učiteljev se čuti kompetentne za sodelovanje s starši učencev z učnimi težavami.  
Ključne besede: Učne težave, učenci, sodelovanje, učitelji, starši, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 524; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,87 MB)

Opis: Evolution by natural selection is the fundamental backbone of the life sciences. Therefore, it is important for teacher education programs to ensure graduates possess a strong knowledge of evolution in order to teach at all levels of biology education. The main aim was to investigate the impacts of the Slovene pre-service preschool and primary school teachers' religiosity and educational background on their evolutionary content knowledge. In the present study, understanding of five evolutionary topics, religiosity and educational background of 269 students was studied. Results show that students have a very poor understanding of evolution. They very often use teleological reasoning. Although many pieces of research have shown that religiosity can be in conflict with evolutionary theory, our findings show that religiosity does not significantly correlate with evolutionary knowledge nor to the educational background of students. However, for students' understanding of evolution, it is important how many years of biology lessons they had in secondary school. This should be better taken into account by educational policymakers because evolutionary principles are becoming increasingly relevant in medicine, agriculture and other socio-scientific topics.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, bodoči učitelji, religija, Slovenija, educational background, evolution knowledge, pre-service teachers, religion, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 264; Prenosov: 11
Povezava na celotno besedilo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Konflikti med učitelji in starši ter njihovo reševanje je v teoretičnem delu predstavljena komunikacija, ki je temelj dobrega medsebojnega odnosa med učitelji in starši, lahko pa vodi tudi v konflikta med njimi. V nadaljevanju teoretičnega dela je podrobneje predstavljen konflikt z vidika nastanka in reševanja, s podanimi usmeritvami in z apliciranjem na področju sodelovanja med šolo in starši. V empiričnem delu magistrske naloge smo predstavili rezultate raziskave, ki je temeljila na polstrukturiranih intervjujih z razrednimi učitelji osnovnih šol iz različnih regij Slovenije. Intervjuvanih je bilo 10 učiteljev različnih starostnih skupin, ki poučujejo v 1. ali 2. triadi. Ugotovili smo, da učitelji konflikt dojemajo negativno, in sicer kot nesoglasje, nasprotovanje, nestrinjanje, neusklajenost v stališčih in interesih sogovornikov. Konflikti so skoraj enako pogosto prisotni tako v 1. kot v 2. triadi osnovne šole. Najpogostejša tematika za nastanek konflikta so šolske ocene, sledi tematika starševske vzgoje učencev ter vedenje in odnos učencev v procesu vzgoje in izobraževanja. Razlik v pogostosti konflikta med učitelji in starši glede na starost učiteljev nismo ugotovili.
Ključne besede: komunikacija, konflikti, starši, učitelji, reševanje konfliktov
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 451; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,72 MB)