| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SODELOVANJE UČITELJA SLOVENŠČINE IN ŠOLSKEGA KNJIŽNIČARJA V OSNOVNI ŠOLI
Anja Ogrizek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Sodelovanje učitelja slovenščine in šolskega knjižničarja v osnovni šoli je bil opredeljen pomen šolske knjižnice v osnovni šoli in predstavljene možnosti, ki jih knjižnica nudi udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa. Predstavljeni so bili vsebine in cilji knjižničnih informacijskih znanj ter stičišča z učnim načrtom za slovenščino. Proučene so bile možnosti sodelovanja med učiteljem slovenščine in šolskim knjižničarjem ter predstavljene vsebine knjižničnih informacijskih znanj, ki omogočajo medpredmetno povezavo s slovenščino. Predstavljena je bila konkretna osnovnošolska knjižnica in sodelovanje med šolskim knjižničarjem in učitelji slovenščine, ki je bilo analizirano s pomočjo ankete. Anketa je bila izvedena tudi med učenci, in sicer z namenom ugotoviti povezavo med obiskovanjem šolske knjižnice in motivacijo za branje ter preveriti odnos učencev do ur slovenščine, ki potekajo v šolski knjižnici s sodelovanjem šolskega knjižničarja in učitelja slovenščine. Uporabljene so bile deskriptivna metoda, komparativna metoda, eksperimentalna metoda, zgodovinska metoda ter metoda analize in sinteze. Ugotovljeno je bilo, da šolska knjižnica ponuja veliko možnosti za sodelovanje med šolskim knjižničarjem in učiteljem slovenščine, ki vplivajo na motivacijo za branje učencev ter prispevajo h kakovosti pouka slovenščine.
Ključne besede: šolska knjižnica, učitelj slovenščine, šolski knjižničar, slovenščina, knjižnična informacijska znanja, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1724; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Mnenja učiteljev o izbiri in rabi učbenikov za pouk slovenščine
Karmen Ulaga, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali mnenja učiteljev o izbiri in rabi učbenikov za pouk slovenščine. Empirični del naloge temelji predvsem na iskanju razlik med učitelji razrednega pouka, pri čemer smo jih opozorili, da nas zanimajo samo učbeniki za pouk slovenščine, in med učitelji slovenščine na predmetni stopnji. Razlike med mnenji učiteljev smo iskali glede na prioritete pri načrtovanju pouka slovenščine, glede na način izbiranja učbenikov za pouk slovenščine, glede na samo izbiro in na ustreznost učbenika, ki ga uporabljajo, raziskovali smo razlike v mnenju o pestrosti učbenikov na trgu in na koncu smo iskali zanje pomembne lastnosti kvalitetnega učbenika. Zanimale pa so nas še določene povezave med odgovori. Za pridobivanje odgovorov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili po osnovnih šolah med učitelje razrednega pouka in učitelje slovenščine ob koncu šolskega leta 2013/2014. Ugotovili smo, da se pri več odgovorih kažejo statistično značilne razlike med učitelji razrednega pouka in učitelji slovenščine. Učitelji razrednega pouka načrtujejo pouk slovenščine na podlagi intuicije in učnega načrta v večji meri kot učitelji slovenščine. Učitelji razrednega pouka pogosteje izberejo učbenik znotraj kolektiva, medtem ko učitelji slovenščine učbenik izberejo sami. Učitelji razrednega pouka so tudi bolj zadovoljni z didaktično ustreznostjo učbenika kot učitelji slovenščine. Nekaj razlik se pokaže tudi pri opredeljevanju kvalitetnega učbenika.
Ključne besede: učbenik, učitelj, pouk slovenščine, izbira učbenika, raba učbenika, kvaliteta učbenika
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 1024; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
VPLIV RABE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ PRI POUKU SLOVENŠČINE NA UČENCE OD 6. DO 9. RAZREDA IZBRANE OSNOVNE ŠOLE
Katarina Kikec, 2015, magistrsko delo

Opis: Življenje v dobi napredne tehnologije od vsakega posameznika zahteva neprestano spremljanje in prilagajanje družbenim spremembah ter silnicam razvoja sodobne informacijsko-komunikacije tehnologije. Tako kot se spreminja družba, se spreminja tudi sistem izobraževanja in poučevanja, kjer so spremembe, ki jih je prinesla IKT v izobraževanje, povzročile zasuk v pojmovanju poučevanjske paradigme v učenjsko paradigmo, saj postaja pouk vedno manj usmerjen v učitelja in snov ter se vse bolj usmerja v učenca. Učitelji so tako z rabo IKT pri pouku dobili nove možnosti za delo in poučevanje v razredu, za kar morajo biti tudi ustrezno usposobljeni. Smiselnost rabe IKT pri poučevanju pozitivno vpliva na učence, kar ugotavljamo s povečano motivacijo za delo in sodelovanje, predvsem zaradi zanimivosti učne snovi, čeprav imajo učenci raje razlago učne snovi še vedno na klasični, tj. frontalni način, brez rabe IKT. Vprašanje, ki se nam poraja, je, kakšen bo trend razvoja rabe IKT v izobraževanju v prihodnje in ali bo pretirana digitalizacija v šolstvu pozitivno vplivala na učenje prihodnjih generacij.
Ključne besede: Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), pouk slovenščine, učitelj, učenci, digitalizacija.
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 704; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

4.
Pomen čustvene in socialne inteligence pri delu učitelja slovenščine
Marjeta Vertovšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Čustveni in socialni inteligenci se v zadnjih letih pripisuje vedno večji pomen. Vplivata na vsa področja našega življenja, pomembni sta tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Poznavanje veščin čustvene in socialne inteligence nam pomaga, da razumemo sami sebe in druge, da se učinkovito sporazumevamo in bolje shajamo s soljudmi, da razumemo delovanje družbe in da se znajdemo v vsaki situaciji. Čustvena in socialna inteligenca sta posebnega pomena za tiste, ki delajo z ljudmi; to so terapevti, managerji, prodajalci, receptorji, učitelji, zdravniki, socialni delavci itd. Diplomsko delo vzame pod drobnogled učitelja slovenščine in z različnih zornih kotov osvetli njegovo delo. Poudarek daje njegovim osebnostnim lastnostim, temu, kakšen je kot človek. Ugotavlja, da ima dober učitelj visoko razvito tako čustveno kot socialno inteligenco. Tak učitelj svoje delo opravlja z veseljem in ljubeznijo in je v svojem poklicu uspešen. Poznavanje in obvladovanje veščin čustvene in socialne inteligence pa ne vpliva zgolj nanj; blagodejen vpliv obeh inteligenc se širi na učence, ki so ob takem učitelju v šoli uspešnejši in srečnejši.
Ključne besede: čustvena inteligenca, socialna inteligenca, učitelj slovenščine, delo učitelja, čustvene spretnosti, socialne spretnosti, podoba učitelja
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1233; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (640,42 KB)

5.
Učbeniki za pouk slovenščine z vidika učencev in dijakov
Anže Pečnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali in primerjali odnos devetošolcev in maturantov do učbenikov za slovenščino, ki so jih uporabljali v šolskem letu 2015/2016. Na slovenskem trgu je na voljo mnogo različnih učbenikov in učbeniških paketov. Naloga učiteljev in profesorjev je, da znajo na podlagi svojega profesionalnega znanja in izkušenj ustrezno presoditi, kateri učbeniki so najbolj kakovostni in primerni za uporabo. Empirični del naloge temelji na iskanju razlik v uporabi učbenikov za slovenščino med devetošolci in maturanti, v priljubljenosti slovenščine kot šolskega predmeta in oceni učbenikov za slovenščino med devetošolci in maturanti. Želeli smo ugotoviti, kaj bi devetošolci in maturanti pri svojih učbenikih za slovenščino želeli spremenili. Pri uporabi in priljubljenosti smo preverjali obstoj razlik glede na učni uspeh in stopnjo šolanja, pri željah po spremembah pa zgolj obstoj razlik glede na stopnjo šolanja. Za pridobivanje odgovorov smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo anonimno ter skupinsko vodeno anketiranje opravili na neimenovanih koroških osnovnih šolah A in B ter neimenovani koroški gimnaziji C decembra 2014. Zajeti vzorec predstavlja na nivoju rabe inferenčne statistike (rabe statističnih preizkusov) enostavni slučajnostni vzorec iz hipotetične populacije. Ugotovili smo, da se statistično značilne razlike pojavljajo zlasti tam, kjer preverjamo obstoj razlik glede na stopnjo šolanja. Pri preverjanju razlik glede na učni uspeh se sicer kakšna statistično značilna razlika pojavi, ponekod gre za obstoj tendence, vendar pa so takšni primeri zelo redki. Devetošolci v primerjavi z maturanti več uporabljajo učbenike pri delu v šoli, za to pa dobivajo tudi več spodbud s strani učiteljev kot maturanti s strani profesorjev. Pri domačem učenju devetošolci in maturanti učbenike uporabljajo približno enako pogosto. Priljubljenost slovenščine kot učnega predmeta ni pogojena s stopnjo šolanja ali učnim uspehom. Devetošolci v primerjavi z maturanti bolje ocenjujejo svoje učbenike in njihovo ustreznost, bolj pa tudi razumejo besedila, ki jih učbeniki ponujajo. Devetošolcih bi v svojem učbeniku želeli predvsem večjo uporabo barv, slik, grafov, tabel in miselnih vzorcev, maturanti pa bi želeli predvsem razumljivejše in konkretnejše razlage.
Ključne besede: devetošolci, maturanti, pouk slovenščine, učbenik, kakovost učbenika, učbenik in učitelj, učbenik in učenec
Objavljeno: 18.05.2016; Ogledov: 820; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (948,68 KB)

6.
KOMPETENCE IN LASTNOSTI DOBREGA UČITELJA SLOVENŠČINE
Klara Reš, 2016, magistrsko delo

Opis: V družbi in času, kjer živimo, je pomembno, da je posameznik samostojna osebnost, zmožna kritičnega razmišljanja in razumevanja drugih. Človek pa za svoj razvoj potrebuje ob sebi ljudi, ki ga znajo usmerjati, mu svetovati, ga vzgajati. Učitelj je tisti, ki spremlja razvoj posameznika, ki njegov napredek ocenjuje in ga venomer nadgrajuje. V teoretičnem delu magistrskega dela predstavljamo teorijo lastnosti in kompetenc dobrega učitelja slovenščine. Učitelj slovenščine svoje učence uči izražanja, sporočanja, predstavljanja, to pa je življenjskega pomena. Slovenščina je naš materni jezik in jezik, s katerim izražamo svoje občutke, jezo, veselje, žalost, in ravno zato ima učitelj slovenščine pomembno vlogo v življenju posameznika. Pouk slovenščine je zagotovo bolj kvalitetnejši, če ga izvaja dober učitelj, ki je pozitivno naravnan in spodbuja razvoj svojih učencev.
Ključne besede: učitelj, lastnosti, kompetence, slovenščina, učna priprava, pouk slovenščine
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 1227; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (901,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici