| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODNOS ŠTUDENTOV RAZREDNEGA POUKA DO LIKOVNE VZGOJE
Urška Obreza, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili zgodovino likovne vzgoje na Slovenskem in glavne značilnosti le-te v osnovni šoli, zgodovino izobraževanja učiteljev pri nas, izobraževanje učiteljev razrednega pouka danes in v prihodnosti, predvsem pa nas je zanimal odnos in izkušnje študentov razrednega pouka do oziroma z likovno vzgojo v osnovni šoli in če se pri tem pojavljajo razlike med študenti nižjih in višjih letnikov študija razrednega pouka. Zato smo izvedli kvantitativno in kvalitativno raziskavo na podlagi anketnega vprašalnika, ki ga sestavlja dvajset trditev, ki se nanašajo na izkušnje študentov z likovno vzgojo v osnovni šoli in stališče do nje. Ugotovili smo, da je bila likovna vzgoja v osnovni šoli zelo priljubljen predmet in da se v večini primerov ni zanemarjalo njegovega pomena, na drugi strani pa se pri izvajanju pouka pojavljajo pomanjkljivosti pri pokrivanju likovnih področij, organiziranju likovnih delavnic za učence in njihove starše in prikazovanju umetniških reprodukcij, čemur bo v prihodnje potrebno posvetiti več pozornosti. Razlike v odnosu do pomena likovne vzgoje se kažejo med študenti nižjih in višjih letnikov študija, saj študenti 3. in še v večjem številu 4. letnika v primerjavi  s 1. in 2. letnikom likovno vzgojo sprejemajo kot bolj pomembno in zahtevno tako za učitelje kot za učence.
Ključne besede: likovna vzgoja, razredni pouk, študentje razrednega pouka, učitelj razrednega pouka, odnos do likovne vzgoje, izkušnje z likovno vzgojo
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2385; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (17,89 MB)

2.
VLOGA DOMAČIH NALOG DANES
Vesna Sovič, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Vloga domačih nalog naj bi se v procesu posodabljanja pouka močno spremenila. Domače delo ni več le golo ponavljanje in utrjevanje znanja, ampak mnogo več. Postalo je produktivnejše. Namen empiričnega dela diplomskega dela z naslovom »Vloga domačih nalog danes« je proučiti posredovanje, izvrševanje in preverjanje domačih nalog v prvih petih razredih osnovne šole danes ter osvetliti učiteljevo vrednotenje domačih nalog. Rezultati kažejo, da je tradicionalna domača naloga še precej prisotna. Prevladuje posredovanje domačih nalog ponavljanja, utrjevanja, poglabljanja in razširjanja znanja. Večina učencev redno opravlja domače naloge, za kar dnevno porabi od 15 do 45 minut. Učitelji razrednega pouka vsak dan preverjajo domače naloge, včasih individualno, včasih skupinsko, odvisno od vrste domače naloge. Slednjič izpostavljamo, da je za učitelje domača naloga obveznost, s katero učenec doma predvsem utrjuje, ponavlja in poglablja učno snov.
Ključne besede: Ključne besede: tradicionalni pouk, sodobni pouk, osnovna šola, učitelj razrednega pouka, domača naloga
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 2785; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (597,28 KB)

3.
SODELOVANJE MED RAZREDNIM UČITELJEM IN ŠOLSKO SVETOVALNO SLUŽBO
Metka Kolar, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Sodelovanje med ljudmi je danes vsekakor eno izmed pomembnejših dejavnosti na vseh področjih človekovega delovanja. Predvsem je sodelovanje pomembno tudi pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa, torej v šolstvu. Vsi udeleženci, ki se na najrazličnejše načine vključujejo v vzgojo in izobraževanje otrok, morajo prioritetno zagotoviti in omogočiti celosten ter optimalen razvoj otrokove osebnosti. Iz tega vidika je izrednega pomena sodelovanje med razrednimi učitelji in delavci šolske svetovalne službe, na katerega smo se osredotočili v diplomskem delu. Oboji imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju šolske klime in otrokovega počutja v šoli. V teoretičnem delu smo predstavili šolsko svetovalno službo ter njeno sodelovanje z ostalimi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa. Osredotočili smo se predvsem na sodelovanje z učitelji, raziskali načine sodelovanja med njimi in navedli nekaj predlogov za uspešnejše sodelovanje. V empiričnem delu smo raziskali načine sodelovanja in zadovoljstvo sodelovanja pri obojih, torej tako pri šolski svetovalni službi kot tudi pri učiteljih. Ugotovili smo, da so oboji zadovoljni z delom drugih, da med seboj pogosto sodelujejo ter se ukvarjajo predvsem z učnimi težavami učencev.
Ključne besede: Šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, načela za delo šolske svetovalne službe, učitelj razrednega pouka, sodelovanje, načini sodelovanja, posvetovanje.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 3420; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (493,01 KB)

4.
PORTFOLIO KOT OBLIKA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA V OSNOVNI ŠOLI
Jasna Antolin, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Portfolio kot oblika preverjanja in ocenjevanja znanja v osnovni šoli predstavi portfolio v prvem delu s teoretičnega vidika, in sicer najprej s pregledom alternativnih oblik preverjanja znanja, nato pa z opredelitvijo portfolia, prikazom možnosti njegove uporabe ter predstavitvijo rezultatov raziskav o portfoliu. Namen empiričnega dela v diplomski nalogi pa je bil raziskati poznavanje metod alternativnega preverjanja znanja in njihovo uporabo, razumevanje pojma portfolio in uporabo portfolia pri učiteljih v mariborskih osnovnih šolah. Raziskane so bile tudi vsebine portfolia, za katere se učitelji odločajo, namen uporabe portfolia in mnenje učiteljev o njegovi uporabi. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji poznajo večino metod alternativnega preverjanja znanja, vendar se je pri učiteljih pokazalo dokaj slabo poznavanje portfolia, katerega posledica je manjša uporaba te metode. Razumevanje portfolia se med učitelji precej razlikuje, večinoma pa učitelji razumejo portfolio kot zbirko izdelkov. Glede uporabe se največ učiteljev odloča za uporabo osebnega portfolia. Načrtovanje portfolia je najpogostejše na začetku šolskega leta, hkrati je 1-­4 in 5-­7 let doba, v kateri največ učiteljev uporablja portfolio. Učitelji najbolj pogosto uporabljajo portfolio pri slovenskem jeziku, matematiki in spoznavanju okolja. Vsebino portfolia v večini primerov določi učitelj, nekatere izdelke pa izberejo učenci sami. Večina učiteljev uporablja portfolio z vsemi nameni: boljše spoznavanje učencev, lažje oblikovanje ocen, zbiranje dosežkov na enem mestu, zagotovitev večje preglednosti izdelkov, vpogled v učenčev napredek, uporaba portfolia kot pripomoček pri pogovorih s starši, možnost večkratnega listanja izdelkov. Mnenje učiteljev o uporabi portfolia je večinoma pozitivno, saj večina učiteljev pri uporabi ni zaznala nobene slabosti.
Ključne besede: osnovna šola, učitelj razrednega pouka, preverjanje znanja, ocenjevanje, portfolio
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 4912; Prenosov: 796
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

5.
OKOLJSKA OZAVEŠČENOST UČENCEV V 3., 4. IN 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Jasmin Džambić, 2014, diplomsko delo

Opis: V osnovnošolskem izobraževanju je okoljska vzgoja vključena v vsa tri obdobja osnovne šole, v tretjem obdobju pa jo lahko šola izvaja kot izbirni predmet. Kar pomeni, da jo učitelji lahko vključujejo v posamezne predmete, različne dneve dejavnosti in različne obšolske dejavnosti, seveda je potem izvajanje odvisno od posameznega učitelja, kaj in kako bo teme okoljske vzgoje vključil v predmete, ki jih poučuje. Ampak okoljska vzgoja bi morala pomeniti veliko več, kot le vsebino, temo in predmet v šoli. Morala bi predstavljati izobraževanje z dodano vrednostjo, komuniciranje, ustvarjalnost in še veliko drugega. Predvsem pa bi morala temeljiti na vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj, ki vključuje odgovornost za prihodnje generacije. Kot pedagoški delavci in kot starši se moramo zavedati, da je naša naloga ta, da s svojim znanjem o varovanju okolja učencem pomagamo razviti akcijske kompetence na področju varovanja okolja , ki mora zajemati praktične dejavnosti v šoli in izven nje, prav tako pa se moramo truditi delovati v smeri okoljsko osveščenega ravnanja. S čimbolj pogostim doseganjem ciljev pri vsakdanjem pouku lahko veliko doprinesemo k bolj trajnostnemu načinu življenja in ohranjanju okolja. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljena pomembnost okoljske miselnosti in pomembnost sodelovanja med vsemi nami. Podrobneje smo predstavili pomen motivacije in reševanja okoljskih problemov z velikim poudarkom na sodelovanju. Predstavili smo tudi razvijanje akcijske kompetence učencev. Prav tako smo analizirali smernice za načrtovanje okoljske vzgoje kot vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave med učenci tretjega, četrtega in petega razreda o varovanju okolja tako v šoli kot doma. Podatek, ki smo ga dobili z analizo rezultatov anket, je, da se večina učencev vsaj občasno zanima za onesnaženost okolja v katerem živijo in veliko pa je takih, ki se za to stalno zanima Ugotovljeno lahko pomeni, da so anketirani učenci poslednično primerno okoljsko ozaveščeni in da so pripravljeni marsikaj postoriti, da bi se stanje okolja nekoč le izboljšalo. To kaže na to, imajo razvito osnovno akcijsko kompetenco, ki jo je potrebno umestiti v način razmišljanja za trajnostni razvoj. Seveda pa je potrebno nadaljevati tudi v smeri vključevanja medpredmetnega učnega načrta okoljske vzgoje v izvedbo večine predmetov, izobraževanja in didaktične materiale.
Ključne besede: osnovna šola, učitelj razrednega pouka, okolje, okoljska vzgoja, sodelovanje, motivacija, akcijska kompetenca
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 1096; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

6.
ODNOS UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA DO PREDMETA LIKOVNA UMETNOST
Simona Volovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava odnos učiteljev razrednega pouka do predmeta likovna umetnost. V teoretičnem delu smo opredelili predmet likovna umetnost in opisali njegov pomen v osnovni šoli. Osvetlili smo razvoj predmeta likovna umetnost v evropskem prostoru ter podrobneje razvoj tega predmeta na Slovenskem. V nadaljevanju smo raziskovali, kako je izobraževanje razrednih učiteljev potekalo v preteklosti in kako se bodoči učitelji izobražujejo zdaj. V diplomsko delo smo vključili tudi raziskavo, ki opisuje profile učiteljev likovne umetnosti. Cilj diplomske naloge je spoznati, kakšen je odnos učiteljev razrednega pouka do likovne umetnosti, kako se je ta odnos spreminjal skozi leta njihovega šolanja ter profesionalne poti. Učitelje smo tudi povprašali, kakšno je njihovo počutje ob poučevanju ter katero področje likovne umetnosti imajo najraje. V raziskavi je sodelovalo 8 učiteljic, ki so bile intervjuvane, pogovor smo tudi posneli. Naredili smo transkripcijo ter podatke analizirali. Ugotovili smo, da ima večina učiteljic dober odnos do likovne umetnosti ter do poučevanja, vendar pa opažajo nekaj pomanjkljivosti glede izobraževanja učiteljev tako v preteklosti kot v sedanjosti.
Ključne besede: odnos, učitelj razrednega pouka, predmet likovna umetnost, razvoj predmeta likovna umetnost, profili.
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 1125; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (468,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici