Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Biti učitelj ali vzgojitelj ni le poklic, ampak celostno razdajanje. Poleg strokovnosti morajo učitelji in vzgojitelji biti v prvi vrsti dobri ljudje. Učitelj mora pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, prijateljskim odnosom in ljubeznijo do otrok. (Jan Amos Komenski) Namen raziskave je ugotoviti povezanost in izraženost konstruktov čustvene inteligentnosti, čustvenega dela in zadovoljstva pri delu med slovenskimi vzgojitelji in učitelji razrednega pouka. V skupno 109 udeležencev raziskave je bilo vključenih 57 učiteljev razrednega pouka in 52 vzgojiteljev predšolskih otrok. Pri raziskovanju je bil uporabljen naslednji instrumentarij: Vprašalnik čustvenega dela (ELS), Vprašalnik emocionalne kompetentnosti (VEK-45 oz. ESCQ) in Lestvica delovnega zadovoljstva. Ugotovljena je bila pozitivna povezanost med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom pri delu ter med čustvenim delom in zadovoljstvom pri delu. Pri proučevanju vseh treh konstruktov ni bilo ugotovljenih razlik glede na poklic. Rezultati obdelave podatkov v programu SPSS so pokazali, da nivo čustvene inteligentnosti in zmožnost čustvenega dela vplivata na zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka. Obstajajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu, kljub temu pa vpliva čustvene inteligentnosti ni mogoče zanemariti.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, čustveno delo, zadovoljstvo pri delu, učitelj razrednega pouka, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 1870; Prenosov: 304
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: V osnovnošolskem izobraževanju je okoljska vzgoja vključena v vsa tri obdobja osnovne šole, v tretjem obdobju pa jo lahko šola izvaja kot izbirni predmet. Kar pomeni, da jo učitelji lahko vključujejo v posamezne predmete, različne dneve dejavnosti in različne obšolske dejavnosti, seveda je potem izvajanje odvisno od posameznega učitelja, kaj in kako bo teme okoljske vzgoje vključil v predmete, ki jih poučuje. Ampak okoljska vzgoja bi morala pomeniti veliko več, kot le vsebino, temo in predmet v šoli. Morala bi predstavljati izobraževanje z dodano vrednostjo, komuniciranje, ustvarjalnost in še veliko drugega. Predvsem pa bi morala temeljiti na vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj, ki vključuje odgovornost za prihodnje generacije. Kot pedagoški delavci in kot starši se moramo zavedati, da je naša naloga ta, da s svojim znanjem o varovanju okolja učencem pomagamo razviti akcijske kompetence na področju varovanja okolja , ki mora zajemati praktične dejavnosti v šoli in izven nje, prav tako pa se moramo truditi delovati v smeri okoljsko osveščenega ravnanja. S čimbolj pogostim doseganjem ciljev pri vsakdanjem pouku lahko veliko doprinesemo k bolj trajnostnemu načinu življenja in ohranjanju okolja. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljena pomembnost okoljske miselnosti in pomembnost sodelovanja med vsemi nami. Podrobneje smo predstavili pomen motivacije in reševanja okoljskih problemov z velikim poudarkom na sodelovanju. Predstavili smo tudi razvijanje akcijske kompetence učencev. Prav tako smo analizirali smernice za načrtovanje okoljske vzgoje kot vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave med učenci tretjega, četrtega in petega razreda o varovanju okolja tako v šoli kot doma. Podatek, ki smo ga dobili z analizo rezultatov anket, je, da se večina učencev vsaj občasno zanima za onesnaženost okolja v katerem živijo in veliko pa je takih, ki se za to stalno zanima Ugotovljeno lahko pomeni, da so anketirani učenci poslednično primerno okoljsko ozaveščeni in da so pripravljeni marsikaj postoriti, da bi se stanje okolja nekoč le izboljšalo. To kaže na to, imajo razvito osnovno akcijsko kompetenco, ki jo je potrebno umestiti v način razmišljanja za trajnostni razvoj. Seveda pa je potrebno nadaljevati tudi v smeri vključevanja medpredmetnega učnega načrta okoljske vzgoje v izvedbo večine predmetov, izobraževanja in didaktične materiale.
Ključne besede: osnovna šola, učitelj razrednega pouka, okolje, okoljska vzgoja, sodelovanje, motivacija, akcijska kompetenca
Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 2316; Prenosov: 205
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: Diplomska naloga z naslovom Portfolio kot oblika preverjanja in ocenjevanja znanja v osnovni šoli predstavi portfolio v prvem delu s teoretičnega vidika, in sicer najprej s pregledom alternativnih oblik preverjanja znanja, nato pa z opredelitvijo portfolia, prikazom možnosti njegove uporabe ter predstavitvijo rezultatov raziskav o portfoliu. Namen empiričnega dela v diplomski nalogi pa je bil raziskati poznavanje metod alternativnega preverjanja znanja in njihovo uporabo, razumevanje pojma portfolio in uporabo portfolia pri učiteljih v mariborskih osnovnih šolah. Raziskane so bile tudi vsebine portfolia, za katere se učitelji odločajo, namen uporabe portfolia in mnenje učiteljev o njegovi uporabi. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji poznajo večino metod alternativnega preverjanja znanja, vendar se je pri učiteljih pokazalo dokaj slabo poznavanje portfolia, katerega posledica je manjša uporaba te metode. Razumevanje portfolia se med učitelji precej razlikuje, večinoma pa učitelji razumejo portfolio kot zbirko izdelkov. Glede uporabe se največ učiteljev odloča za uporabo osebnega portfolia. Načrtovanje portfolia je najpogostejše na začetku šolskega leta, hkrati je 1-­4 in 5-­7 let doba, v kateri največ učiteljev uporablja portfolio. Učitelji najbolj pogosto uporabljajo portfolio pri slovenskem jeziku, matematiki in spoznavanju okolja. Vsebino portfolia v večini primerov določi učitelj, nekatere izdelke pa izberejo učenci sami. Večina učiteljev uporablja portfolio z vsemi nameni: boljše spoznavanje učencev, lažje oblikovanje ocen, zbiranje dosežkov na enem mestu, zagotovitev večje preglednosti izdelkov, vpogled v učenčev napredek, uporaba portfolia kot pripomoček pri pogovorih s starši, možnost večkratnega listanja izdelkov. Mnenje učiteljev o uporabi portfolia je večinoma pozitivno, saj večina učiteljev pri uporabi ni zaznala nobene slabosti.
Ključne besede: osnovna šola, učitelj razrednega pouka, preverjanje znanja, ocenjevanje, portfolio
Objavljeno v DKUM: 13.07.2010; Ogledov: 7768; Prenosov: 1119
Celotno besedilo (1,83 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili zgodovino likovne vzgoje na Slovenskem in glavne značilnosti le-te v osnovni šoli, zgodovino izobraževanja učiteljev pri nas, izobraževanje učiteljev razrednega pouka danes in v prihodnosti, predvsem pa nas je zanimal odnos in izkušnje študentov razrednega pouka do oziroma z likovno vzgojo v osnovni šoli in če se pri tem pojavljajo razlike med študenti nižjih in višjih letnikov študija razrednega pouka. Zato smo izvedli kvantitativno in kvalitativno raziskavo na podlagi anketnega vprašalnika, ki ga sestavlja dvajset trditev, ki se nanašajo na izkušnje študentov z likovno vzgojo v osnovni šoli in stališče do nje. Ugotovili smo, da je bila likovna vzgoja v osnovni šoli zelo priljubljen predmet in da se v večini primerov ni zanemarjalo njegovega pomena, na drugi strani pa se pri izvajanju pouka pojavljajo pomanjkljivosti pri pokrivanju likovnih področij, organiziranju likovnih delavnic za učence in njihove starše in prikazovanju umetniških reprodukcij, čemur bo v prihodnje potrebno posvetiti več pozornosti. Razlike v odnosu do pomena likovne vzgoje se kažejo med študenti nižjih in višjih letnikov študija, saj študenti 3. in še v večjem številu 4. letnika v primerjavi  s 1. in 2. letnikom likovno vzgojo sprejemajo kot bolj pomembno in zahtevno tako za učitelje kot za učence.
Ključne besede: likovna vzgoja, razredni pouk, študentje razrednega pouka, učitelj razrednega pouka, odnos do likovne vzgoje, izkušnje z likovno vzgojo
Objavljeno v DKUM: 06.07.2009; Ogledov: 3359; Prenosov: 267
Celotno besedilo (17,89 MB)