| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 167
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Medkulturne kompetence osnovnošolskih učiteljev : magistrsko delo
Pija Samec, 2022, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali pojav medkulturnosti v družbi in v šolskem prostoru. Osredotočili smo se na medkulturno kompetentnost, njene sestavine in razvoj, predvsem pri osnovnošolskih učiteljih. Učitelji imajo pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa osrednjo vlogo. Učence morajo znati pripraviti na življenje v medkulturni družbi in jim privzgojiti vrednote, ki temeljijo na enakopravnosti, sprejemanju in spoštovanju drugačnosti. Poleg tega morajo znati oblikovati inkluzivno učno okolje, kjer bodo sprejeti vsi učenci, ne glede na njihove kulturne posebnosti, in znati podpreti vse ostale, vključene v vzgojno-izobraževalni proces. Zato morajo posedovati medkulturno kompetentnost, imeti morajo torej znanje, veščine in vedenje o medosebnih odnosih, s katerimi uspešno in učinkovito delujejo v medkulturnem okolju in znanje prenašajo naprej. V empiričnem delu zaključnega dela smo ugotovili, da velika večina učiteljev meni, da ima ustrezno razvito medkulturno kompetenco in zase menijo, da so medkulturno kompetentni. Ugotovili smo, da število let delovne dobe, stopnje in kraja poučevanja učiteljev ne moremo v celotni povezati z njihovo medkulturno kompetentnostjo, saj obstajajo statistično značilne razlike le v posameznih elementih, ki sestavljajo medkulturno kompetentnost. Odkrili smo, da empatijo pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo v mestnem okolju, prav tako kritično mišljenje pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji, več znanja o interakciji posedujejo učitelji, ki poučujejo tako na razredni kot na predmetni stopnji. Ostalih povezav med delovno dobo, krajem in stopnjo poučevanja učiteljev in njihovo medkulturno kompetentnostjo nismo odkrili. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, nanj je odgovorilo 167 učiteljev iz šol po vsej Sloveniji. Rezultati so pokazali, da učitelji menijo, da imajo dobro razvito medkulturno kompetenco, kar je zelo spodbudno. Glede na njihova poročanja lahko sklepamo, da v slovenskih osnovnih šolah poučujejo učitelji, ki zagotavljajo enake možnosti za vse, vključene v vzgojno-izobraževalni proces, in s tem pripomorejo k oblikovanju medkulturne družbe. Ker pa je medkulturna kompetenca vseživljenjska kompetenca, ki se nenehno razvija, v zaključnem delu predstavljamo tudi različne programe in projekte, preko katerih lahko učitelji razvijajo medkulturno kompetentnost, predvsem na področjih, ki so jih označili kot šibka – kritično mišljenje, reševanje konfliktov in sodelovanje z vladnimi ustanovami in organizacijami.
Ključne besede: kultura, večkulturnost, medkulturnost, osnovna šola, učitelj, medkulturna kompetentnost, programi
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 19; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
Zaznavanje stresa med poučevanjem na daljavo pri učiteljih, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč : magistrsko delo
Anja Sovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, ali so učitelji, ki so v času epidemije COVID-19 izvajali dodatno strokovno pomoč (DSP) na daljavo, pri tem zaznavali povečano mero stresa, povezanega z delom. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki so vplivali na njihovo zaznano stopnjo stresa in kako je slednja vplivala na izvajanje dodatne strokovne pomoči ter na samo delo med poukom na daljavo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Pri reševanju anonimne spletne ankete je sodelovalo 108 učiteljev. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je bila stopnja stresa pri učiteljih, ki izvajajo DSP, zmerna do visoka. Največjo oviro je učiteljem predstavljala fizična oddaljenost učencev. Po drugi strani so bili učitelji zadovolji s komunikacijo, ki je potekala med njimi in učenci ter njihovimi starši. Pričakovano je med anketiranimi učitelji bilo pogosto negativno počutje, ki so ga najbolj zaznali tisti, ki so doživljali zelo visoko stopnjo stresa. V veliko pomoč pri razbremenitvi in sproščanju je večini učiteljem bila družina. Nekateri so pred vsakodnevnim stresom pobegnili v svet glasbe, drugi so zatočišče našli v kuhanju in spet tretji v klepetanju s prijatelji prek spleta.
Ključne besede: stres, pouk na daljavo, dodatna strokovna pomoč, učitelj, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 208; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Učenje in poučevanje v visokem šolstvu : spoznanja in izzivi
2021

Opis: Na ravni visokošolskega izobraževanja se raziskovalci in razvijalci sodobnih praks vse bolj osredotočajo na učenje in poučevanje, ki je osredinjeno na študente. Študente se tako postavlja v vlogo aktivnih udeležencev izobraževalnega procesa, udeležencev, ki lahko sooblikujejo ta izobraževalni proces in prevzemajo polno odgovornost za svoje lastne dosežke in poti, ki jih izbirajo. Pri tem so ključni dejavnik visokošolski učitelji in njihove kompetence, saj morajo oblikovati inovativna učna okolja na način, ki spodbuja in omogoča študentom sprejemati odgovorne odločitve v zvezi z lastnim izobraževalnim procesom. Znanstvena monografija Učenje in poučevanje v visokem šolstvu: spoznanja in izzivi vključuje različne sodobne poglede na to tematiko, tako iz pedagoškega in didaktičnega kakor tudi iz psihološkega zornega kota. Monografija je sestavljena iz uvodnika, ki predstavi vsebino le-te in prispevke medsebojno poveže, ter osmih poglavij z raznoliko, a med seboj pomembno povezano vsebino, ki se smiselno dopolnjuje in nadgrajuje.
Ključne besede: učenje, poučevanje, visokošolsko izobraževanje, učitelj, študent
Objavljeno v DKUM: 25.05.2021; Ogledov: 330; Prenosov: 37
URL Povezava na datoteko

4.
Medvrstniško nasilje v osnovni šoli in spoprijemanje z njim
Iren Paller, 2020, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali sam pojav nasilja. Koboltova (1991; povz. po Aničić idr., 2002) pravi, da je nasilje potencialno del vsakega posameznika. Brejc in drugi (2009) nasilno ravnanje v medosebnih odnosih razlagajo kot nekaj nedopustnega, saj s takšnim vedenjem kršimo pravice sočloveka. Nadaljevali smo z osvetlitvijo pojmov medvrstniškega nasilja in zlorabe moči. Predstavili smo opredelitev medvrstniškega nasilja ter značilnosti, vrste in vloge učencev v medvrstniškem nasilju. Habbe (2000) omenja, da se otrok v fazi odraščanja vključuje v različna nova okolja. To so vrtec, šola in igrišče, kjer je primoran stopiti v stik z drugimi otroki in odraslimi. Pečjakova (2014) za nasilje, ki se odvija med vrstniki, uporablja izraz iz novejše literature – medvrstniško nasilje. Vidi ga kot agresivno vedenje, ki je namerno in vključuje neravnovesje moči med žrtvijo in napadalcem. Pomemben del teoretičnega dela naloge je bil predstavitev vloge in aktivnosti šole pri nasilju. Habbe (2000) poudarja, da je za učinkovito obvladovanje varnosti učencev pomembno ozračje, ki ne dovoljuje nasilja, da šola oblikuje lastno strategijo in ima razvit sistem za preprečevanje nasilja in takojšnje ukrepanje v primeru nasilja. Cankar in drugi (2009) dodajajo, da kakovostno sodelovanje in tesno povezovanje staršev in šole prav tako veliko pripomore k učinkovitemu doseganju vzgojno-izobraževalnega cilja. Na koncu prvega dela smo opisali pristope, ki so učinkoviti pri zmanjševanju medvrstniškega nasilja. K reševanju nasilja v šoli lahko pristopimo tudi s šolsko in vrstniško mediacijo, ki ju prepoznamo po njuni nevtralni in spodbujevalni naravi (Kroflič idr. 2011). Za mediacijo je značilno, da išče rešitve, spodbuja sodelovanje in ne brska po preteklosti ter ni usmerjena na vzroke za dogodke (Prgić, 2011). Učenci se naučijo konstruktivnega reševanja konfliktov, kako jih bolje reševati (Prgić, 2010). Navedeno je bilo, da je nasilje, ki se pojavlja v šolah, vezano na družinske, medvrstniške odnose in različne dejavnike v šoli. Glede na to je bilo pomembno, da smo raziskali, kakšno vlogo ima pri tem razrednik. V empiričnem delu smo želeli preučiti tematiko medvrstniškega nasilja, kakšne možnosti ima razrednik pri medvrstniškem nasilju in kako se učitelji razredniki spoprijemajo z njim. Zanimalo nas je stališče učiteljev razrednikov, kako pogosto zaznavajo ta pojav v njihovem razredu, kako se mu zoperstavljajo ter kako ga rešujejo. Uporabili smo deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika za učitelje razrednike na sedmih (dvojezičnih in enojezičnih) izbranih osnovnih šolah. Vzorec anketirancev je obsegal 60 učiteljev v prvi triadi in 32 učiteljev v drugi triadi. Podatke smo interpretirali na podlagi absolutne in odstotne frekvence, kot tudi z analizo odvisnih zvez med spremenljivkami z χ² preizkusom na ravni tveganja (p ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v zaznavanju pojava medvrstniškega nasilja. Statistično delne razlike so v pogostosti medvrstniškega nasilja glede na spol učencev, v najpogostejši obliki medvrstniškega nasilja v razredu med fanti in med dekleti, v učiteljevem spopadanju z medvrstniškim nasiljem, v učiteljevih prijemih ob zaznavi medvrstniškega nasilja, v ukrepih za ohranjanje nenasilja in v vplivu šolske mediacije na učenca in razred. V primeru mnenja učiteljev o padanju, naraščanju ali nespreminjanju medvrstniškega nasilja na šolah nismo odkrili statistično značilne razlike, torej ugotovitve kažejo različna mnenja učiteljev. V zaključnem delu naloge so podane temeljne ugotovitve, kjer napovemo trende in nekaj rešitev za reševanje in obvladovanje medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, osnovna šola, učitelj razrednik, učinkoviti pristopi
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 489; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (548,24 KB)

5.
HUMOR PRI POUKU Z VIDIKA UČITELJEV, UČENCEV IN DIJAKOV
Natalija Počivalšek, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s humorjem pri pouku z vidika učiteljev, učencev in dijakov. V teoretičnem delu smo obravnavali oblike humorja in njegovo aplikacijo pri pouku ter prednosti in slabosti njegove uporabe. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učitelji, učenci in dijaki. Preverjali smo stopnjo soglašanja s stališči, ki kažejo učiteljev, učenčev in dijakov odnos do rabe humorja pri pouku, njegovih funkcij ter pogostosti rabe določenih oblik humorja. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovno dobo, stopnjo poučevanja in lokacijo šole. Med učenci/dijaki pa nas je zanimal obstoj razlik glede na spol, stopnjo šolanja, lokacijo šole in izobraževalni program. V raziskavi je sodelovalo 84 osnovnošolskih učiteljev in 59 srednješolskih učiteljev ter 176 osnovnošolcev in 165 dijakov. Podatki za učitelje (OŠ, SŠ), učence in dijake so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da učitelji šolskega prostora prevladujoče ne ocenjujejo kot resnega prostora, kjer ne bi bilo prostora za smeh. Prav tako se zavedajo, da si učenci/dijaki želijo še več njihovega humorja. Ugotovili smo, da učitelji humorju pripisujejo funkcije, kot so: lajšanje napetosti in stresa, višje pomnjenje, boljšo motivacijo ter izboljšanje razredne klime. Učitelji uporabljajo največ duhovito pripovedovanje in optimistični humor. Rezultati so prav tako pokazali pozitivno stališče do različnih funkcij humorja, ki prispevajo k temu, da učenci lažje pristopijo k učitelju, ki uporablja humor, in si pri urah, kjer je vključen humor, zapomnijo več snovi. Humor se je izkazal kot pomembna vrednota po oceni učencev in dijakov.
Ključne besede: humor, pouk, učitelj, učenec, dijak
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 402; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
E-IZOBRAŽEVANJE PRI POUKU SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI
Andreja Zalokar, 2010, diplomsko delo

Opis: Računalnik in svetovni splet postajata človekova zvesta spremljevalca v vsakdanjem življenju. Najbolj navdušeni uporabniki so mladi, ki prek svetovnega spleta sklepajo nova poznanstva, iščejo informacije in odkrivajo novosti. Zato so učitelji kmalu ugotovili, da mora tudi izobraževalni proces slediti trendom, če želi še naprej motivirati učence. Diplomsko delo z naslovom E-izobraževanje pri pouku slovenskega jezika in književnosti predstavlja možnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in e-izobraževanja pri poučevanju slovenskega jezika in književnosti tako na daljavo kot pri klasičnem pouku. Cilj je prikazati e-izobraževanje kot enega izmed možnih načinov obravnave snovi in ne kot sredstvo za izpodrivanje učitelja in njegove vloge v izobraževalnem procesu. Le-ta je z nekaterimi spremembami še zmeraj ključnega pomena. Predstavljena sta Slovensko izobraževalno omrežje in E-področna skupina RS za slovenščino, ki skupaj skrbita za dostopnost e-gradiv. Njim je posvečen osrednji del diplomskega dela, saj so temeljnega pomena za izvajanje e-izobraževanja. Prikazana sta primera dobrih e-gradiv za jezikovni in književni pouk. Diplomsko delo je med drugim zastavljeno tudi kot pomoč učiteljem slovenščine, ki šele uvajajo e-izobraževanje v pouk, zato prinaša nekatere enostavne rešitve v obliki predstavitev uporabnih spletnih strani, programov in primerov dobre prakse.
Ključne besede: Ključne besede: IKT, e-izobraževanje, e-šola, e-učilnica, e-kompetentni učitelj, e-gradiva, splet.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 275; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

7.
Ustvarjalnost v očeh slovenskih osnovnošolskih učiteljev
Sara Kaučič, 2020, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost ima lahko velik vpliv na celostni razvoj učenca. Glavna naloga šole ni zgolj podajanje faktografskega znanja in njegova zapomnitev, temveč je naloga šole tudi učiti za življenje. Le z ustvarjalnim načinom razmišljanja se bodo otroci naučili prilagajati, iskati nove poti, se spopadati in reševati probleme, ki jih čakajo v sedanjosti in bližnji prihodnosti. Cilj magistrske naloge je ugotoviti stališča slovenskih osnovnošolskih učiteljev glede vpliva na razvoj otrokove ustvarjalnosti pri pouku. Še posebej nas zanima, kaj je tisto, kar vpliva (bodisi spodbuja ali zavira) na razvoj ustvarjalnosti pri pouku osnovnošolcev. Zato smo v magistrski nalogi raziskali stališča učiteljev o ustvarjalnosti. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem ustvarjalnosti in njegovo razumevanje v različnih časovnih obdobjih ter zapisali splošne kriterije ustvarjalnosti. Nato smo pojem uvrstili v šolski prostor, kjer smo raziskali ustvarjalnost z vidika zakonodaje, vodstva šole, učitelja, učenca itd. Na koncu teoretičnega dela smo učiteljem v pomoč pri poučevanju ponudili predloge in rešitve za spodbujanje ustvarjalnosti tako na nacionalni ravni kot na ravni razreda. V empiričnem delu so nas zanimala stališča slovenskih učiteljev o ustvarjalnosti. Kaj po njihovem mnenju najbolj spodbuja oz. zavira njihovo ustvarjalnost pri pouku ter na kakšen način? Prav tako nas je zanimalo, kje učitelji pridobivajo znanja o ustvarjalnih metodah poučevanja in kako pogosto se teh izobraževanj udeležijo. Na koncu smo učitelje prosili, da so z nami delili konkretne primere njihovega spodbujanja ustvarjalnosti pri pouku. Ob tem so nas zanimali vloga spola, leta delovne dobe učitelja, stopnja ter predmet poučevanja. V raziskavi je sodelovalo 196 učiteljev slovenskih osnovnih šol. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo učitelji pozitivna stališča do ustvarjalnosti. Znotraj stopnje in predmeta poučevanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v spodbujanju ustvarjalnosti. Pri pouku učitelji večinoma uporabljajo metode, ki spodbujajo k ustvarjalnosti. Kljub temu se znotraj spola, let delovne dobe in predmeta poučevanja med učitelji pojavljajo statistično pomembne razlike. Čeprav večina učiteljev meni, da je največji zaviralec ustvarjalnost šolska zakonodaja, se prav tako pojavijo razlike v letih delovne dobe. Ugotovimo, da večina učiteljev pridobi znanja na temo ustvarjalnosti z raznimi izobraževanji in lastnim raziskovanjem; pri tem se izobraževanj v večini udeležijo enkrat letno, a se tudi znotraj te ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike glede predmeta poučevanja.
Ključne besede: učitelj, učenec, vpliv na ustvarjalnost, ustvarjalnost, spodbujanje, zaviranje.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 352; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

8.
Samoocena prodobljenih kompetenc študentov razrednega pouka
Martina Potrč, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Samoocena pridobljenih kompetenc študentov razrednega pouka je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen teoretičnega dela je bil pridobiti znanje o kompetencah, jih proučiti in opredeliti sam pojem kompetenc ter opredeliti kompetence učiteljev. V nadaljevanju smo opisali kompetence v študijskem programu 1. in 2. stopnje Razredni pouk, ki ga izvaja Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Pregledali in predstavili smo tudi študijska programa Razredni pouk drugih dveh pedagoških fakultet v Republiki Sloveniji. Namen empiričnega dela je bil raziskati samooceno študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru do pridobljenih splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc, zapisanih v študijskem programu Razredni pouk. Zanimalo nas je, ali je posamezna kompetenca študentom tekom študija pomembna ali ne. V zapisu kompetenc, ki bi jih naj študent med študijem na 1. in 2. stopnji usvojil, ne prihaja do razlik v pomenu, zato smo analizirali kompetence, zapisane v študijskem programu prve stopnje. Za raziskovanje na področju kompetenc ob koncu študija učiteljev razrednega pouka smo se odločili, ker se zavedamo, kako pomembne so dane kompetence, ki bi jih naj posameznik tekom študija usvojil, saj bo kasneje kos različnim situacijam pri opravljanju njegova dela. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 113 študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Rezultati kažejo, da so študentje med študijem in skozi opravljeno praktično usposabljanje večino posameznih kompetenc pridobili. Po mnenju študentov nista bili pridobljeni 2 kompetenci iz sklopa predmetno-specifičnih kompetenc. To sta 10. kompetenca, ki od študentov pričakuje organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju, in 15. kompetenca, ki od študentov pričakuje kompetentnost za pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine. Menimo, da je največji problem med študijem premalo praktičnega usposabljanja, kjer bi se študentje kot bodoči učitelji z danimi kompetencami, ki so jih predhodno obravnavali frontalno in s snovjo, podano na fakulteti, soočili tudi med praktičnim usposabljanjem, nastopi in hospitacijo v razredu. Zanimala nas je tudi pomembnost posamezne kompetence, torej ali se študentom sploh zdi smiselno in pomembno pridobiti dane kompetence. Po mnenju študentov vse kompetence ocenjujejo kot pomembne, zato lahko tudi hipoteze potrdimo. Študentje se zavedajo, da so kompetence za kakovostno poučevanje še kako dobrodošle in nujno pomembne.
Ključne besede: kompetence, študenti, učitelj, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 17.12.2020; Ogledov: 568; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

9.
Vloga razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja
Urška Kukovec, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se posvečamo vlogi razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu predstavimo vloge in naloge učitelja in razrednika ter skupine otrok s posebnimi potrebami. Podrobneje je predstavljena skupina otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pri čemer predstavimo njihove posebnosti in prilagoditve za delo z njimi ter spoznamo posamezne skupine otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V empiričnem delu je bil namen raziskati, ali se vloga razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja skozi razrede v osnovni šoli spreminja, ugotoviti, ali razredniki vedo, kakšna je njihova vloga pri delu z otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, kaj zajema delo razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ali se pojavijo razlike v količini administrativnega dela razrednika in v sodelovanju s starši otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Za pridobitev rezultatov smo uporabili kvalitativno metodo oziroma deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da bistvenih razlik pri vlogi razrednika skozi razrede v osnovni šoli ni. Pri poznavanju vloge razrednika smo ugotovili, da razredniki vedo, kakšne so njihove vloge in naloge pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Prišli smo tudi do spoznanja, da imajo razredniki, če imajo v razredu otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, več administrativnega dela in da se pojavijo razlike pri sodelovanju s starši.
Ključne besede: otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, razrednik, učitelj, vloge in naloge razrednika, vloge in naloge učitelja.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 415; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

10.
Čustvena inteligentnost in zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka
Anja Santl, 2020, magistrsko delo

Opis: Biti učitelj ali vzgojitelj ni le poklic, ampak celostno razdajanje. Poleg strokovnosti morajo učitelji in vzgojitelji biti v prvi vrsti dobri ljudje. Učitelj mora pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, prijateljskim odnosom in ljubeznijo do otrok. (Jan Amos Komenski) Namen raziskave je ugotoviti povezanost in izraženost konstruktov čustvene inteligentnosti, čustvenega dela in zadovoljstva pri delu med slovenskimi vzgojitelji in učitelji razrednega pouka. V skupno 109 udeležencev raziskave je bilo vključenih 57 učiteljev razrednega pouka in 52 vzgojiteljev predšolskih otrok. Pri raziskovanju je bil uporabljen naslednji instrumentarij: Vprašalnik čustvenega dela (ELS), Vprašalnik emocionalne kompetentnosti (VEK-45 oz. ESCQ) in Lestvica delovnega zadovoljstva. Ugotovljena je bila pozitivna povezanost med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom pri delu ter med čustvenim delom in zadovoljstvom pri delu. Pri proučevanju vseh treh konstruktov ni bilo ugotovljenih razlik glede na poklic. Rezultati obdelave podatkov v programu SPSS so pokazali, da nivo čustvene inteligentnosti in zmožnost čustvenega dela vplivata na zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka. Obstajajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu, kljub temu pa vpliva čustvene inteligentnosti ni mogoče zanemariti.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, čustveno delo, zadovoljstvo pri delu, učitelj razrednega pouka, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 715; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici