Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V mladinske pevske zbore se vključujejo otroci od 5. do 9. razreda osnovne šole. Danes ni več samoumevno, da bi otroci prepevali z veseljem. Na sodelovanje otrok v pevskem zboru lahko vplivajo različni dejavniki, kot so zborovodja, interes, socialni odnosi ter okolje in kultura. Za obiskovanje pevskega zbora je pomembna motivacija posameznika in tukaj ima učitelj glasbe zahtevno nalogo, kako naj navduši učence za sodelovanje v interesni dejavnosti, ki ni obvezna. V empiričnem delu magistrske naloge smo želeli preučiti dejavnike, ki vplivajo na obiskovanje ali neobiskovanje mladinskega pevskega zbora v osnovni šoli. Anketa je bila namenjena tako učencem, ki pevski zbor obiskujejo, kot tistim, ki ga ne. Anketo je rešilo 300 učencev iz treh osnovnih šol. Zanimalo nas je, kateri dejavniki po mnenju učencev v največji meri vplivajo na obiskovanje in kateri na neobiskovanje pevskega zbora. Ugotavljamo, da na obiskovanje pevskega zbora najbolj vpliva veselje do petja, na neobiskovanje pa pomanjkanje interesa za to dejavnost, kar se najbolj kaže v 8. in 9. razredu. Na pomembnost dejavnikov v neki meri vplivajo spol, razred in obiskovanje glasbene šole. V raziskavi smo ugotovili, da se v mladinski pevski zbor bistveno pogosteje vključujejo dekleta kot fantje. Prav tako smo ugotovili, da se učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, pogosteje vključujejo v zbor kot tisti, ki je ne.
Ključne besede: motivacija, mladinski pevski zbor, osnovna šola, učitelj glasbene umetnosti, zborovodja
Objavljeno v DKUM: 10.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Znanstvena monografija Sodobni didaktični diskurzi v kontekstu pedagoške tradicije celovito obravnava sodobna vprašanja didaktične teorije in prakse v luči pedagoške dediščine prof. dr. Martina Kramarja. V štirih tematskih sklopih poglavja obravnavajo ključne vidike učiteljevega profesionalnega razvoja, didaktičnega načrtovanja, oblikovanja učnega prostora ter teoretskih in zgodovinskih okvirov poučevanja. Poudarek je na refleksiji, avtonomiji učitelja, aktivni vlogi učenca ter pomenu premišljenega in raziskovalno podprtega pedagoškega delovanja. Monografija s svojo vsebinsko raznolikostjo ter konceptualno globino ne le ohranja, temveč tudi razvija temeljne ideje Kramarjevega znanstvenega opusa ter pomembno prispeva k razumevanju izzivov in možnosti sodobne pedagoške prakse.
Ključne besede: refleksija, didaktika, učni cilji, učne oblike, učitelj, učenec, oddelčna skupnost, visokošolsko izobraževanje, projektno učno delo, učni prostor, profesionalni razvoj, pedagoške paradigme, inovacije v poučevanju, raziskovanje učiteljeve prakse
Objavljeno v DKUM: 21.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (4,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V magistrskem delu smo preučevali dojemanje pravičnosti in pravične šole pri učiteljih razrednega pouka ter njihova stališča do spolne diskriminacije, stereotipiziranja in lastnega delovanja do učencev ter učenk. Zanimalo nas je, ali zaznavajo razlike glede spolnega razlikovanja v šoli, kjer delujejo, in kakšna so njihova osebna stališča o pomenu spolnih razlik v vzgoji in izobraževanju. Prav tako smo preučili njihovo samooceno lastnega dela z vidika spolnih vlog ter odprtost do dodatnih izobraževanj na temo spolno nevtralne šole. Na podlagi pregleda strokovne literature smo pripravili vprašalnik, katerega rezultate smo analizirali na vzorcu 85 učiteljev razrednega pouka po Sloveniji. Izsledki raziskave so, da razredni učitelji ocenjujejo svoje okolje dela kot pravično, prav tako poudarjajo pomen enakopravne obravnave vseh šolajočih. Pri svojem delu so pozorni, da ne izražajo spolno stereotipnih stališč in ohranjajo visoko raven pravičnosti. Za izobraževanja na temo spolne pravičnosti so odprti in se zavedajo pomena spolno nevtralne šole, h kateri pri svojem delu stremijo.
Ključne besede: učitelj razrednega pouka, pravičnost, diskriminacija, spolni stereotipi
Objavljeno v DKUM: 13.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,92 MB)

Opis: V magistrskem delu smo želeli preučiti področje poučevanja v kombiniranem in enorazrednem oddelku v povezavi z duševnim in telesnim zdravjem učiteljev. V sklopu teoretičnega dela smo se osredotočili na raziskovanje že raziskane literature o telesnem in duševnem zdravju učiteljev v kombiniranem in enorazrednem oddelku, znanje pa smo nato v empiričnem delu s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili in analizirali ter spoznanja podkrepili z literaturo. V raziskavo smo vključili 159 učiteljev iz obeh oddelkov. Prišli smo do ugotovitve, da je svoje delo kot stresno opisalo 73 % anketiranih učiteljev. V delu smo želeli raziskati, kako so učitelji, ki poučujejo v kombiniranem ali enorazrednem oddelku, zadovoljni s svojim delovnim mestom. Rezultati so pokazali, da so učitelji v kombiniranem oddelku manj zadovoljni s svojim delom kot učitelji v enorazrednem oddelku. Učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, so se v večji meri strinjali z izjavami, da se na delovnem mestu težje umirijo, pretirano odzovejo na določene situacije, so razdraženi ter se težje sprostijo in so med drugim tudi precej občutljivi. Kljub temu pa med obema skupinama učiteljev ni prišlo so statistično značilnih razlik v intenzivnosti izražanja simptomov slabšega duševnega zdravja. Osredotočili smo se še na simptome stresa in ugotovili, da se učitelji v obeh oddelkih srečujejo v enaki meri z vsemi navedenimi simptomi.
Ključne besede: kombiniran pouk, enorazredni pouk, duševno in telesno zdravje, učitelj, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 370; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Učiteljeva retorična kompetenca se nanaša na njegovo sposobnost učinkovite rabe jezika in prepričljivih komunikacijskih tehnik za posredovanje informacij. To med drugim vključuje njihovo sposobnost uporabe različnih retoričnih sredstev, kot so metafore, analogije in prepričljivi argumenti, da bi pouk postal bolj privlačen in učinkovit. Učitelj z dobrimi retoričnimi spretnostmi uporablja jezik tako, da pritegne pozornost učencev ter jih navduši za učenje. Ključno je, da informacije in slog podajanja le-teh prilagodi poslušalcem ali učencem ali njihovim staršem. Učitelji, ki imajo dobro razvito retorično kompetenco, znajo jasno in učinkovito posredovati svoje ideje. Pri svojih govorih uporabljajo prepričljive argumente in retorična sredstva, s katerimi poslušalce prepričajo, da je določena tema pomembna in smiselna. Na splošno ima učiteljeva retorična kompetenca pomembno vlogo pri njegovi sposobnosti, da učinkovito pritegne poslušalce. Z učinkovito in prepričljivo rabo jezika pa lahko učitelj navduši tudi svoje učence, da prevzamejo aktivno vlogo pri svojem učenju in razvijejo vseživljenjski interes do učenja. V magistrski nalogi smo raziskali, kako retorika kot učiteljeva kompetenca vpliva na sodelovanje s starši. Raziskavo smo opravili s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z učitelji razrednega pouka. Učitelji načeloma svoje sodelovanje s starši ocenjujejo kot uspešno, njihov odnos pa kot spoštljiv in iskren. Hkrati pa so pri deljenju izkušenj navedli številna nesoglasja in prepreke, ki se pojavljajo pri sodelovanju. Najpogosteje se pojavljajo težave zaradi ocenjevanja, kadar imajo starši prevelika ali premajhna pričakovanja. Učiteljem primanjkuje znanja s področja retorike, za svoje neznanje večinoma izpostavljajo neustrezno izobraževanje v času študija. Nekateri učitelji so zato izbrali tudi različna individualna izpopolnjevanja na področju retorike, drugi pa so znanje pridobili skozi leta in leta izkušenj. Večina učiteljev, ki so sodelovali v raziskavi, meni, da je izobraževanje s področja retorike za učitelje dobrodošlo. Drugi menijo, da je nujno zgolj za učitelje na začetku njihovega poklica. Izboljšanje njihovega znanja bi bilo možno z dodatnimi izpopolnjevanji, ki se osredotočajo na komunikacijske strategije in sodelovanje s starši. Usposabljanja lahko učiteljem omogočajo izboljšati komunikacijske spretnosti, spoznati različne učne stile in razviti strategije za različne skupine učencev. Za izboljšanje sodelovanja pa bi morali učitelji starše tretirati kot sebi enakovredne sogovornike. Spoštljiva in strokovna komunikacija pa lahko pomaga zgraditi močan in pozitiven odnos med šolo in domom.
Ključne besede: Retorika, retorika v izobraževanju, učitelj, kompetence, komunikacija, starš v edukacijskem sistemu.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2023; Ogledov: 662; Prenosov: 173
Celotno besedilo (2,12 MB)