| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 164
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Medvrstniško nasilje v osnovni šoli in spoprijemanje z njim
Iren Paller, 2020, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali sam pojav nasilja. Koboltova (1991; povz. po Aničić idr., 2002) pravi, da je nasilje potencialno del vsakega posameznika. Brejc in drugi (2009) nasilno ravnanje v medosebnih odnosih razlagajo kot nekaj nedopustnega, saj s takšnim vedenjem kršimo pravice sočloveka. Nadaljevali smo z osvetlitvijo pojmov medvrstniškega nasilja in zlorabe moči. Predstavili smo opredelitev medvrstniškega nasilja ter značilnosti, vrste in vloge učencev v medvrstniškem nasilju. Habbe (2000) omenja, da se otrok v fazi odraščanja vključuje v različna nova okolja. To so vrtec, šola in igrišče, kjer je primoran stopiti v stik z drugimi otroki in odraslimi. Pečjakova (2014) za nasilje, ki se odvija med vrstniki, uporablja izraz iz novejše literature – medvrstniško nasilje. Vidi ga kot agresivno vedenje, ki je namerno in vključuje neravnovesje moči med žrtvijo in napadalcem. Pomemben del teoretičnega dela naloge je bil predstavitev vloge in aktivnosti šole pri nasilju. Habbe (2000) poudarja, da je za učinkovito obvladovanje varnosti učencev pomembno ozračje, ki ne dovoljuje nasilja, da šola oblikuje lastno strategijo in ima razvit sistem za preprečevanje nasilja in takojšnje ukrepanje v primeru nasilja. Cankar in drugi (2009) dodajajo, da kakovostno sodelovanje in tesno povezovanje staršev in šole prav tako veliko pripomore k učinkovitemu doseganju vzgojno-izobraževalnega cilja. Na koncu prvega dela smo opisali pristope, ki so učinkoviti pri zmanjševanju medvrstniškega nasilja. K reševanju nasilja v šoli lahko pristopimo tudi s šolsko in vrstniško mediacijo, ki ju prepoznamo po njuni nevtralni in spodbujevalni naravi (Kroflič idr. 2011). Za mediacijo je značilno, da išče rešitve, spodbuja sodelovanje in ne brska po preteklosti ter ni usmerjena na vzroke za dogodke (Prgić, 2011). Učenci se naučijo konstruktivnega reševanja konfliktov, kako jih bolje reševati (Prgić, 2010). Navedeno je bilo, da je nasilje, ki se pojavlja v šolah, vezano na družinske, medvrstniške odnose in različne dejavnike v šoli. Glede na to je bilo pomembno, da smo raziskali, kakšno vlogo ima pri tem razrednik. V empiričnem delu smo želeli preučiti tematiko medvrstniškega nasilja, kakšne možnosti ima razrednik pri medvrstniškem nasilju in kako se učitelji razredniki spoprijemajo z njim. Zanimalo nas je stališče učiteljev razrednikov, kako pogosto zaznavajo ta pojav v njihovem razredu, kako se mu zoperstavljajo ter kako ga rešujejo. Uporabili smo deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika za učitelje razrednike na sedmih (dvojezičnih in enojezičnih) izbranih osnovnih šolah. Vzorec anketirancev je obsegal 60 učiteljev v prvi triadi in 32 učiteljev v drugi triadi. Podatke smo interpretirali na podlagi absolutne in odstotne frekvence, kot tudi z analizo odvisnih zvez med spremenljivkami z χ² preizkusom na ravni tveganja (p ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v zaznavanju pojava medvrstniškega nasilja. Statistično delne razlike so v pogostosti medvrstniškega nasilja glede na spol učencev, v najpogostejši obliki medvrstniškega nasilja v razredu med fanti in med dekleti, v učiteljevem spopadanju z medvrstniškim nasiljem, v učiteljevih prijemih ob zaznavi medvrstniškega nasilja, v ukrepih za ohranjanje nenasilja in v vplivu šolske mediacije na učenca in razred. V primeru mnenja učiteljev o padanju, naraščanju ali nespreminjanju medvrstniškega nasilja na šolah nismo odkrili statistično značilne razlike, torej ugotovitve kažejo različna mnenja učiteljev. V zaključnem delu naloge so podane temeljne ugotovitve, kjer napovemo trende in nekaj rešitev za reševanje in obvladovanje medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, osnovna šola, učitelj razrednik, učinkoviti pristopi
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 25; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (548,24 KB)

2.
HUMOR PRI POUKU Z VIDIKA UČITELJEV, UČENCEV IN DIJAKOV
Natalija Počivalšek, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s humorjem pri pouku z vidika učiteljev, učencev in dijakov. V teoretičnem delu smo obravnavali oblike humorja in njegovo aplikacijo pri pouku ter prednosti in slabosti njegove uporabe. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učitelji, učenci in dijaki. Preverjali smo stopnjo soglašanja s stališči, ki kažejo učiteljev, učenčev in dijakov odnos do rabe humorja pri pouku, njegovih funkcij ter pogostosti rabe določenih oblik humorja. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovno dobo, stopnjo poučevanja in lokacijo šole. Med učenci/dijaki pa nas je zanimal obstoj razlik glede na spol, stopnjo šolanja, lokacijo šole in izobraževalni program. V raziskavi je sodelovalo 84 osnovnošolskih učiteljev in 59 srednješolskih učiteljev ter 176 osnovnošolcev in 165 dijakov. Podatki za učitelje (OŠ, SŠ), učence in dijake so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da učitelji šolskega prostora prevladujoče ne ocenjujejo kot resnega prostora, kjer ne bi bilo prostora za smeh. Prav tako se zavedajo, da si učenci/dijaki želijo še več njihovega humorja. Ugotovili smo, da učitelji humorju pripisujejo funkcije, kot so: lajšanje napetosti in stresa, višje pomnjenje, boljšo motivacijo ter izboljšanje razredne klime. Učitelji uporabljajo največ duhovito pripovedovanje in optimistični humor. Rezultati so prav tako pokazali pozitivno stališče do različnih funkcij humorja, ki prispevajo k temu, da učenci lažje pristopijo k učitelju, ki uporablja humor, in si pri urah, kjer je vključen humor, zapomnijo več snovi. Humor se je izkazal kot pomembna vrednota po oceni učencev in dijakov.
Ključne besede: humor, pouk, učitelj, učenec, dijak
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 65; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
E-IZOBRAŽEVANJE PRI POUKU SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI
Andreja Zalokar, 2010, diplomsko delo

Opis: Računalnik in svetovni splet postajata človekova zvesta spremljevalca v vsakdanjem življenju. Najbolj navdušeni uporabniki so mladi, ki prek svetovnega spleta sklepajo nova poznanstva, iščejo informacije in odkrivajo novosti. Zato so učitelji kmalu ugotovili, da mora tudi izobraževalni proces slediti trendom, če želi še naprej motivirati učence. Diplomsko delo z naslovom E-izobraževanje pri pouku slovenskega jezika in književnosti predstavlja možnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in e-izobraževanja pri poučevanju slovenskega jezika in književnosti tako na daljavo kot pri klasičnem pouku. Cilj je prikazati e-izobraževanje kot enega izmed možnih načinov obravnave snovi in ne kot sredstvo za izpodrivanje učitelja in njegove vloge v izobraževalnem procesu. Le-ta je z nekaterimi spremembami še zmeraj ključnega pomena. Predstavljena sta Slovensko izobraževalno omrežje in E-področna skupina RS za slovenščino, ki skupaj skrbita za dostopnost e-gradiv. Njim je posvečen osrednji del diplomskega dela, saj so temeljnega pomena za izvajanje e-izobraževanja. Prikazana sta primera dobrih e-gradiv za jezikovni in književni pouk. Diplomsko delo je med drugim zastavljeno tudi kot pomoč učiteljem slovenščine, ki šele uvajajo e-izobraževanje v pouk, zato prinaša nekatere enostavne rešitve v obliki predstavitev uporabnih spletnih strani, programov in primerov dobre prakse.
Ključne besede: Ključne besede: IKT, e-izobraževanje, e-šola, e-učilnica, e-kompetentni učitelj, e-gradiva, splet.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

4.
Ustvarjalnost v očeh slovenskih osnovnošolskih učiteljev
Sara Kaučič, 2020, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost ima lahko velik vpliv na celostni razvoj učenca. Glavna naloga šole ni zgolj podajanje faktografskega znanja in njegova zapomnitev, temveč je naloga šole tudi učiti za življenje. Le z ustvarjalnim načinom razmišljanja se bodo otroci naučili prilagajati, iskati nove poti, se spopadati in reševati probleme, ki jih čakajo v sedanjosti in bližnji prihodnosti. Cilj magistrske naloge je ugotoviti stališča slovenskih osnovnošolskih učiteljev glede vpliva na razvoj otrokove ustvarjalnosti pri pouku. Še posebej nas zanima, kaj je tisto, kar vpliva (bodisi spodbuja ali zavira) na razvoj ustvarjalnosti pri pouku osnovnošolcev. Zato smo v magistrski nalogi raziskali stališča učiteljev o ustvarjalnosti. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem ustvarjalnosti in njegovo razumevanje v različnih časovnih obdobjih ter zapisali splošne kriterije ustvarjalnosti. Nato smo pojem uvrstili v šolski prostor, kjer smo raziskali ustvarjalnost z vidika zakonodaje, vodstva šole, učitelja, učenca itd. Na koncu teoretičnega dela smo učiteljem v pomoč pri poučevanju ponudili predloge in rešitve za spodbujanje ustvarjalnosti tako na nacionalni ravni kot na ravni razreda. V empiričnem delu so nas zanimala stališča slovenskih učiteljev o ustvarjalnosti. Kaj po njihovem mnenju najbolj spodbuja oz. zavira njihovo ustvarjalnost pri pouku ter na kakšen način? Prav tako nas je zanimalo, kje učitelji pridobivajo znanja o ustvarjalnih metodah poučevanja in kako pogosto se teh izobraževanj udeležijo. Na koncu smo učitelje prosili, da so z nami delili konkretne primere njihovega spodbujanja ustvarjalnosti pri pouku. Ob tem so nas zanimali vloga spola, leta delovne dobe učitelja, stopnja ter predmet poučevanja. V raziskavi je sodelovalo 196 učiteljev slovenskih osnovnih šol. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo učitelji pozitivna stališča do ustvarjalnosti. Znotraj stopnje in predmeta poučevanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v spodbujanju ustvarjalnosti. Pri pouku učitelji večinoma uporabljajo metode, ki spodbujajo k ustvarjalnosti. Kljub temu se znotraj spola, let delovne dobe in predmeta poučevanja med učitelji pojavljajo statistično pomembne razlike. Čeprav večina učiteljev meni, da je največji zaviralec ustvarjalnost šolska zakonodaja, se prav tako pojavijo razlike v letih delovne dobe. Ugotovimo, da večina učiteljev pridobi znanja na temo ustvarjalnosti z raznimi izobraževanji in lastnim raziskovanjem; pri tem se izobraževanj v večini udeležijo enkrat letno, a se tudi znotraj te ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike glede predmeta poučevanja.
Ključne besede: učitelj, učenec, vpliv na ustvarjalnost, ustvarjalnost, spodbujanje, zaviranje.
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 84; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

5.
Samoocena prodobljenih kompetenc študentov razrednega pouka
Martina Potrč, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Samoocena pridobljenih kompetenc študentov razrednega pouka je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen teoretičnega dela je bil pridobiti znanje o kompetencah, jih proučiti in opredeliti sam pojem kompetenc ter opredeliti kompetence učiteljev. V nadaljevanju smo opisali kompetence v študijskem programu 1. in 2. stopnje Razredni pouk, ki ga izvaja Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Pregledali in predstavili smo tudi študijska programa Razredni pouk drugih dveh pedagoških fakultet v Republiki Sloveniji. Namen empiričnega dela je bil raziskati samooceno študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru do pridobljenih splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc, zapisanih v študijskem programu Razredni pouk. Zanimalo nas je, ali je posamezna kompetenca študentom tekom študija pomembna ali ne. V zapisu kompetenc, ki bi jih naj študent med študijem na 1. in 2. stopnji usvojil, ne prihaja do razlik v pomenu, zato smo analizirali kompetence, zapisane v študijskem programu prve stopnje. Za raziskovanje na področju kompetenc ob koncu študija učiteljev razrednega pouka smo se odločili, ker se zavedamo, kako pomembne so dane kompetence, ki bi jih naj posameznik tekom študija usvojil, saj bo kasneje kos različnim situacijam pri opravljanju njegova dela. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 113 študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Rezultati kažejo, da so študentje med študijem in skozi opravljeno praktično usposabljanje večino posameznih kompetenc pridobili. Po mnenju študentov nista bili pridobljeni 2 kompetenci iz sklopa predmetno-specifičnih kompetenc. To sta 10. kompetenca, ki od študentov pričakuje organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju, in 15. kompetenca, ki od študentov pričakuje kompetentnost za pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine. Menimo, da je največji problem med študijem premalo praktičnega usposabljanja, kjer bi se študentje kot bodoči učitelji z danimi kompetencami, ki so jih predhodno obravnavali frontalno in s snovjo, podano na fakulteti, soočili tudi med praktičnim usposabljanjem, nastopi in hospitacijo v razredu. Zanimala nas je tudi pomembnost posamezne kompetence, torej ali se študentom sploh zdi smiselno in pomembno pridobiti dane kompetence. Po mnenju študentov vse kompetence ocenjujejo kot pomembne, zato lahko tudi hipoteze potrdimo. Študentje se zavedajo, da so kompetence za kakovostno poučevanje še kako dobrodošle in nujno pomembne.
Ključne besede: kompetence, študenti, učitelj, razredni pouk
Objavljeno: 17.12.2020; Ogledov: 153; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

6.
Vloga razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja
Urška Kukovec, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se posvečamo vlogi razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu predstavimo vloge in naloge učitelja in razrednika ter skupine otrok s posebnimi potrebami. Podrobneje je predstavljena skupina otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pri čemer predstavimo njihove posebnosti in prilagoditve za delo z njimi ter spoznamo posamezne skupine otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V empiričnem delu je bil namen raziskati, ali se vloga razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja skozi razrede v osnovni šoli spreminja, ugotoviti, ali razredniki vedo, kakšna je njihova vloga pri delu z otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, kaj zajema delo razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ali se pojavijo razlike v količini administrativnega dela razrednika in v sodelovanju s starši otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Za pridobitev rezultatov smo uporabili kvalitativno metodo oziroma deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da bistvenih razlik pri vlogi razrednika skozi razrede v osnovni šoli ni. Pri poznavanju vloge razrednika smo ugotovili, da razredniki vedo, kakšne so njihove vloge in naloge pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Prišli smo tudi do spoznanja, da imajo razredniki, če imajo v razredu otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, več administrativnega dela in da se pojavijo razlike pri sodelovanju s starši.
Ključne besede: otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, razrednik, učitelj, vloge in naloge razrednika, vloge in naloge učitelja.
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 163; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

7.
Čustvena inteligentnost in zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka
Anja Santl, 2020, magistrsko delo

Opis: Biti učitelj ali vzgojitelj ni le poklic, ampak celostno razdajanje. Poleg strokovnosti morajo učitelji in vzgojitelji biti v prvi vrsti dobri ljudje. Učitelj mora pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, prijateljskim odnosom in ljubeznijo do otrok. (Jan Amos Komenski) Namen raziskave je ugotoviti povezanost in izraženost konstruktov čustvene inteligentnosti, čustvenega dela in zadovoljstva pri delu med slovenskimi vzgojitelji in učitelji razrednega pouka. V skupno 109 udeležencev raziskave je bilo vključenih 57 učiteljev razrednega pouka in 52 vzgojiteljev predšolskih otrok. Pri raziskovanju je bil uporabljen naslednji instrumentarij: Vprašalnik čustvenega dela (ELS), Vprašalnik emocionalne kompetentnosti (VEK-45 oz. ESCQ) in Lestvica delovnega zadovoljstva. Ugotovljena je bila pozitivna povezanost med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom pri delu ter med čustvenim delom in zadovoljstvom pri delu. Pri proučevanju vseh treh konstruktov ni bilo ugotovljenih razlik glede na poklic. Rezultati obdelave podatkov v programu SPSS so pokazali, da nivo čustvene inteligentnosti in zmožnost čustvenega dela vplivata na zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka. Obstajajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu, kljub temu pa vpliva čustvene inteligentnosti ni mogoče zanemariti.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, čustveno delo, zadovoljstvo pri delu, učitelj razrednega pouka, vzgojitelj
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 191; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Uporaba interaktivne table v osnovnih šolah pomurske regije
Boštjan Kosednar, 2020, magistrsko delo

Opis: Cilj tega dela je predstaviti in prikazati medij, ki nosi ime "interaktivna bela tabla", nove možnosti, ki jih njegova uporaba odpira za poučevanje in didaktično smiselne možnosti za uporabo tega tehnološkega učnega orodja. V ta namen so teoretični in praktični vidiki med seboj povezani. Pričujoče delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu je treba ustvariti splošni pregled osnov interaktivnih tabel, informacijsko komunikacijske tehnologije, saj je zelo pomembna tehnologija interaktivne bele table in njena uporaba v šoli. Nato je na kratko pojasnjen pristop učne teorije, na podlagi katerega lahko interaktivna tabla najde pot v učilnico. Kaj obljublja uporaba interaktivne bele table pri poučevanju? Za odgovor na to vprašanje je potreben uvod, ki med drugim temelji na izrazu "novi mediji", ki je omenjen v naslovu diplomske naloge in na teoretičnem ozadju konstruktivizma v poučevanju tujih jezikov. Pomembno je razložiti zahteve za optimalno uporabo in možne uporabe interaktivnih tabel v učilnici. Interaktivna tabla s svojimi orodji, spremljajočo programsko opremo in obrobnimi napravami odpira nove in zahtevne priložnosti za poučevanje. Potreben je tudi podroben opis prednosti in slabosti interaktivnih tabel. V drugem delu magistrske naloge je povzet rezultat raziskave. Ta del dela je namenjen učiteljem pomurskih šol, ki uporabljajo ali ne interaktivne bele table v učilnici ali ki jih zanima učinkovito poučevanje z interaktivnimi tablami, njihov namen pa je, da jim ponudi vpogled v rezultate in glavne zaključke različnih študij. Izbrane so bile raziskave, ki se osredotočajo na različna stališča. Večina študij v drugih državah sproža dodatna vprašanja in priporočila. Naloga nadaljnjih raziskav ostaja širša znanstvena raziskava, ki se veliko ukvarja s ciljnimi vprašanji. Poskuša se predstaviti predmetna področja za poznejše študije, ki bi verjetno prinesle plodne rezultate. To delo je za učitelje še posebej zanimivo zaradi vsebinske usmeritve v teoretične in praktične vidike uporabe interaktivnih tabel in izvedbe rezultatov različnih študij, ki so še vedno skeptični do novega medija ali so šele stopili v stik s tem novim medijem, morda pa tudi za tiste, ki že imajo izkušnje z uporabo interaktivnih tabel.
Ključne besede: interaktivna bela tabla, informacijsko komunikacijska tehnologija, učitelj, učenec, motivacija
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 192; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

9.
Šolska vabila z vidika načel uspešnega sporočanja, s poudarkom na upoštevanju pravopisa
Anja Ulaga, 2020, magistrsko delo

Opis: Vabila so ena izmed besedilnih vrst, ki jih učitelji tvorijo z namenom komunikacije s starši in drugimi ljudmi. Kot vsa besedila morajo za optimalno doseganje namena tudi šolska vabila upoštevati načela uspešnega sporočanja. V magistrski nalogi smo s pomočjo analize 150 primerov šolskih vabil učiteljev želeli ugotoviti, v kolikšni meri upoštevajo načela uspešnega sporočanja ter katero je najpogosteje in katero najredkeje upoštevano. Zanimalo nas je, ali pri tem obstajajo razlike med osnovnošolskimi učitelji na različnih delovnih mestih. Ugotoviti smo želeli, katere vrste pravopisnih napak se v šolskih vabilih pojavljajo najpogosteje ter ali obstajajo razlike med učitelji na različnih delovnih mestih. Prav tako nas je zanimala razlika med njimi v povprečnem številu pravopisnih napak. Ugotovili smo, da je v šolskih vabilih najslabše upoštevano načelo upoštevanja prvin in pravil danega besednega jezika. V analiziranih besedilih so se pojavile napake, ki smo jih uvrstili v 30 kategorij, pri čemer je bila najpogostejša napaka raba vezaja in pomišljaja. Tako pri upoštevanju načel uspešnega sporočanja kot tudi pri vrstah in povprečnem številu pravopisnih napak smo opazili statistično značilne razlike med učitelji na različnih delovnih mestih. Sklenemo lahko, da načela uspešnega sporočanja najbolj upoštevajo profesorji slovenskega jezika, najmanj pa profesorji ostalih predmetov na predmetni stopnji.
Ključne besede: vabilo, načela uspešnega sporočanja, pravopis, učitelj, napaka
Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 254; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

10.
Pedagoško delovanje v mariboru med obema vojnama
Barbara Čučko, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali pedagoško delovanje v Mariboru med obema vojnama. V uvodu je predstavljeno politično dogajanje na naših tleh ter dogajanje v mestu Maribor po 1. svetovni vojni. V nadaljevanju smo obravnavali zgodovino šolstva na Slovenskem v tem obdobju, položaj učiteljstva, prve slovenske šole po 1. svetovni vojni ter podrobneje zgodovino šolstva v samem mestu Maribor. Raziskovali smo začetke oblikovanja prvih učiteljskih društev na Slovenskem, preučili stanovski tisk ter razlike med njimi ter opredelili ključno razliko med učiteljskimi zborovanji in konferencami. Mariborska učiteljska društva smo razdelili časovno, stanovsko, pedagoško in politično. Eden ključnih ciljev je bil ugotoviti, kakšen vpliv je imelo posamezno društvo, bodisi kulturni, nacionalni ali politični. Prav tako nas je zanimalo kakšen je bil njihov pedagoški koncept, katero pedagogiko so zagovarjali. Vse razlike med posameznimi društvi so predstavljene v sklepu magistrskega dela. Začetki učiteljskih društev segajo v čas učiteljskih zborovanj v letu 1848, po sprejemu društvene zakonodaje pa od 60. let 19. stoletja naprej. Svoje gibanje so izražali skozi glasila, v katerih so pisali o različnih idejah, tudi o pedagoških, nacionalnih in političnih usmeritvah. Okrajna društva so oblikovala deželne zveze. V povojnem obdobju je bilo učiteljstvo v večini liberalno usmerjeno. Po svojem družbenem položaju pa je pripadalo malomeščanstvu, kar je posledično pomenilo položaj med dvema nasprotnima si razredoma, tudi ideologijama. Zaradi slabih dohodkov in materialnih dobrin so bolj pripadali delavskemu razredu kot meščanstvu, bili so tudi v tesnejšem stiku s problemi slovenskega delavskega kmečkega ljudstva. Izobrazba pripadnikov učiteljstva pa je kazala na pripadnost meščanstvu, med drugim so si prizadevali povzpeti se med boljše, srednje sloje. Mariborski učitelji so obnovili svojo stanovsko organizacijo 14. decembra 1919, ko je potekal ustanovni občni zbor učiteljskega društva za mesto Maribor in njeno bližnjo okolico.
Ključne besede: Maribor, učitelj, mesto, časopis, društvo, šola, Učiteljski pokret, zborovanja, konference, Pedagoška centrala, katoliška pedagogika
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 116; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (729,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici