| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE POTROŠNIŠKIH SPOROV V SLOVENIJI
Martina Vinko, 2016, diplomsko delo

Opis: Potrošništvo predstavlja pomemben del ekonomske politike. Gre za množičen pojav, ki se pospešeno razvija šele v zadnjih nekaj desetletjih. Pravno razmerje, ki nastane med potrošnikom in ponudnikom predstavlja vrsto pogodbe, ki jo ureja potrošniško pravo. Potrošniška razmerja so urejena v številnih materialnih predpisih. Na voljo pa morajo biti tudi primerna procesna sredstva, da se pravice, ki izvirajo iz potrošniških razmerij v morebitnem sporu lahko tudi uveljavljajo. Pri tem je potrebno omeniti glavne značilnosti potrošniških sporov, ki odločilno vplivajo na izbiro postopka za reševanje spora. To je, da gre za spore majhnih vrednosti in neenakopravno razmerje, v katerem je potrošnik finančno in pravno v podrejenem položaju v razmerju do ponudnika. Posledica tega je, da sodno reševanje potrošniških sporov v večini primerov ni najbolj primeren način. Zato se zdijo razne oblike alternativnega reševanja potrošniških sporov primerno sredstvo kot ekvivalent sodni poti. Prednost takega načina reševanja sporov je v hitrosti postopka, postopek je manj formalen in cenovno dostopnejši v primerjavi s sodnim postopkom. Ima pa tudi določene pomanjkljivosti. - Postopki niso obvezni in strank ni mogoče prisiliti v tak način reševanja sporov. - Odločitve niso izvršljive. Če stranka odločitve ne spoštuje, lahko potrošnik uveljavlja svojo pravico le v sodnem postopku. - Ker take postopke pogosto izvajajo organi, ki delujejo v okviru gospodarskih združenj, se pojavi vprašanje njihove neodvisnosti in nepristranskosti. Glavni cilj torej predstavlja vzpostavitev takega modela alternativnega reševanja sporov, ki bo zadovoljil potrebe in pričakovanja potrošnikov. Za kar si nedvomno prizadeva tudi Evropska unija, ki s sprejemom številnih direktiv poskuša dvigniti raven varstva potrošnikov v državah članicah. Toda ta prizadevanja vedno ne dosežejo želenega namena. Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov pomeni prenos Direktive 2013/11/EU o alternativnem reševanju potrošniških sporov v slovenski pravni red. Namen zakona je, da se zagotovi zanesljiv pravni okvir, ki bo določal enotna pravila, pogoje in načela postopkov alternativnega reševanja potrošniških sporov. Vendar se zdi, da na je na nekaterih delih premalo strog, in da ne upošteva vseh posebnosti potrošniških sporov, kar lahko v praksi predstavlja težavo pri njegovi uveljavitvi.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, varstvo potrošnikov, potrošnik, potrošniški spor, učinkovitost postopkov, poravnava
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 898; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (604,70 KB)

2.
VARSTVO POLOŽAJA OBDOLŽENCA V KAZENSKEM POSTOPKU V ZVEZI S POGAJANJI IN SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDE
Špela Preložnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Pogajanja o priznanju krivde so institut, ki omogoča, da se tožilstvo in obdolženec dogovorita o načinu rešitve kazenske zadeve, običajno obdolženec v zameno za nižjo kazen ali milejšo obtožnico prizna krivdo. Stranki se tako izogneta vodenju celotnega kazenskega postopka. Obdolženec se s tem odpove nekaterim temeljnim pravicam, ki mu pripadajo v kazenskem postopku: pravici do molka, privilegiju zoper samoobtožbo, pravici do javnega sojenja in z njo povezanimi pravicami. Slovenski Zakon o kazenskem postopku je z novelo ZKP-K tudi slovenskim tožilcem in obdolžencem omogočil, da kazensko zadevo končajo s sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde. Pogajanja o priznanju krivde pa nimajo posledic le v konkretnem kazenskem postopku, temveč učinkujejo na obstoječa normativna vrednostna izhodišča kazenskega prava in na obdolženčev položaj v njem. Ker pri tem institutu skladnost z obstoječim kazenskim postopkom ni povsem jasna, sta osrednja cilja te diplomske naloge ugotoviti, ali je reševanje kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde v skladu z nekaterimi temeljnimi obdolženčevimi pravicami in kako pogajanja o priznanju krivde učinkujejo na nekatera temeljna načela kazenskega procesnega in materialnega prava, temeljna načela kaznovalne politike in končno na temeljne vrednote samega kazenskega prava. Diplomsko delo obravnava tudi pravne, psihološke in sociološke pomisleke, na katere so opozarjali procesni teoretiki ob uvajanju pogajanj o priznanju krivde v slovenski kazenski postopek in zaradi katerih obstaja resen dvom, ali so pogajanja sploh primeren način reševanja kazenskih zadev. S pogajanji o priznanju krivde se kazenske zadeve rešujejo mnogo hitreje kot v sodnem postopku, zato se privarčuje pri virih vseh udeležencev v kazenskem postopku. Ekonomičnost in učinkovitost pogajalskega načina reševanja kazenskih zadev se navajata kot glavna razloga za uvajanje pogajanj o priznanju krivde v države s kontinentalnim pravnim sistemom in njihovo hitro širjenje. Diplomsko delo zato skuša odgovoriti na vprašanje, ali manj časa in denarja za odločitev v posamični zadevi pomeni tudi nižjo kakovost končne odločitve in manj pravične rezultate.
Ključne besede: pogajanja o priznanju krivde, sporazum o priznanju krivde, novela ZKP-K, učinkovitost sodnih postopkov, pravice obdolženca v kazenskem postopku, temeljna načela kazenskega prava, vrednote kazenskega prava.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1867; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici