Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: S povečevanjem števila kaznivih dejanj, ki po svoji razsežnosti presegajo meje ene države, je pridobivanje dokazov iz tujine postal eden izmed ključnih vidikov uspešnega pregona. Čezmejno sodelovanje v kazenskih zadevah se je gradilo postopno. Od sistemov zaprosil, temelječih na Konvenciji o medsebojni pravni pomoči, se je do danes v EU uspel vzpostaviti učinkovit sistem evropskega preiskovalnega naloga, ki združuje tako načelo medsebojne pravne pomoči kot tudi načelo vzajemnega priznavanja. EPN je poenotil in pohitril postopke pridobivanja dokazov iz tujine, ter tako pripomogel k učinkovitejšemu pregonu. Navkljub podrobni ureditvi omenjenega orodja, ostajajo nekatera odprta vprašanje uporabe EPN s strani obrambe. Določbe Direktive 2014/41/EU, v skladu s katero je bil nalog implementiran v države članice, ne dajejo zadostne pravne podlage po kateri bi lahko obramba direktno izdala EPN, brez naknadne potrditve takšne izdaje s strani pravosodnega organa. Dodatno, ni predvidene izrecne pravice do pravnega sredstva za izpodbijanje izdaje ali izvršitve EPN. Določbe direktive ne nalagajo državam članicam obveznost uvedbe drugih pravnih sredstev v postopkih z EPN, razen tistih, ki so po obstoječem nacionalnem redu že na voljo v podobnih domačih primerih. Varstvo in položaj obrambe se, navkljub harmonizaciji z Direktivo 2014/41/EU, precej razlikuje po posameznih državah, saj so dodatne procesne možnosti pri uporabi EPN v prid obrambe na voljo le v državah, ki so te omogočile pri implementaciji omenjene direktive. Čeprav je določen minimalni standard varstva, ki ga dajejo temeljne pravice in svoboščine iz Listine EU in EKČP, tudi za postopke z EPN, so omenjene določbe ohlapne ter dajejo državam članicam velik manevrski prostor, kako izpolniti obveznosti iz teh pravic. Pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz EKČP namreč ne daje možnosti izpodbijanja ukrepa predvidenega z EPN pred izvedbo, vendar določa predvsem možnost nekega pravnega sredstva, ki je lahko na voljo tudi kasneje v postopku. V EU se še vedno pojavljajo primeri izdaje in izvršitve EPN v državah, ki ne zagotavljajo niti minimalnega standarda varstva v svojih kazenskih postopkih, zaradi česar je pridobivanje ali posredovanje dokazov na podlagi tako izvedenega EPN lahko vprašljivo. SEU je v zadevi Gavanozov II naredilo korak naprej in izpostavilo pomembnost obstoja pravnega sredstva tudi zoper izdajo EPN v nacionalni zakonodaji posamezne države, da lahko slednja v okviru medsebojnega priznavanja sploh izdaja EPN. Slovenija ob implementaciji ni predvidela posebnih pravnih sredstev v postopkih z EPN. Odsotnost pravic obrambe povezanih z EPN le v delu zapolnjujejo splošne določbe slovenskega kazenskega postopka po ZKP-1. Nasprotno je Italija ob implementaciji določila tudi možnost izpodbijanja potrditve EPN s pravnim sredstvom. Z upoštevanjem dobrih praks držav članic in pravnih ter praktičnih izzivov s katerimi se srečuje obramba, je na voljo še veliko prostora, za ustreznejšo ureditev pravic obrambe v postopkih z EPN v Sloveniji in na ravni EU.
Ključne besede: Evropski preiskovalni nalog, vzajemno priznavanje, kontradiktornost, navzočnost odvetnika, pravice obrambe, EKČP, Evropski nalog za posredovanje elektronskih dokazov, učinkovito pravno sredstvo.
Objavljeno v DKUM: 07.03.2024; Ogledov: 453; Prenosov: 125
Celotno besedilo (781,46 KB)

Opis: Načelo pravne države skladno z 2. členom PEU predstavlja enega izmed temeljnih načel na katerih temelji Evropska unija. Kljub pomembnosti tega načela pa smo v zadnjih letih na evropskem političnem parketu priča njegovemu (načrtnemu) spodkopavanju s strani določenih držav članic EU. Čeprav kriza pravne države v prvi vrsti odpira vprašanje glede (spornih) ravnanj in ukrepov držav članic EU, pa moramo nanjo gledati tudi skozi prizmo odzivov evropskih institucij. Posebej relevanten in pomemben je na tem mestu odziv Evropske komisije, ki velja za »varuhinjo Pogodb« in ki skladno s 17. členom PEU skrbi za uporabo Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejemajo na njuni podlagi. Kriza pravne države oz. vladavine prava tako odpira vprašanja glede možnosti sankcioniranja držav članic v primeru sistemskih in načrtnih dejanj in ukrepov, ki v praksi ogrožajo omenjeno načelo. Sodno varstvo je v EU zagotovljeno že na primarni ravni z določbo 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah, ki določa pravico od učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča. Pravno oz. sodno varstvo je znotraj EU konkretizirano v večih postopkih, ki so večinoma urejeni v Pogodbah. Najpogostejši postopek za ugotavljanje kršitev držav članic je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti iz Pogodb, ki jo predvideva 258. člen PDEU. Ker je spodkopavanje načela pravne države v praksi težko okategorizirati za kršitev določbe Pogodb je za kršitve tega načela na videz primernejši politični postopek iz 7. člena PEU, ki je v spošnem namenjen sankcioniranju sistemskih nevarnosti za načelo vladavine prava. Zaradi vprašljive uspešnosti takšnega postopka v praksi je EU sprejela dodatne mehanizme za zaščito načela pravne države. Sprva je bil leta 2014 izdelan »Novi okvir EU za krepitev načela pravne države«, leta 2020 pa je bila sprejeta Uredba 2020/2092 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije, ki ščiti proračun EU pred kršitvami načel pravne države. Z željo po krepitvi načela pravne države so z Novim okvirom in Uredbo 2020/2092 Evropski komisiji naložene dodatne pristojnosti v zvezi s samim pričetkom omenjenih postopkov. V oktobru 2021 je Evropski parlament vložil tožbo zaradi nedelovanja Evropske komisije, v kateri ji očita neukrepanje v zvezi s postopkom po Uredbi 2020/2092. Ta tožba tako odpira polemiko v zvezi z nedelovanjem institucij (konkretneje Komisije) v primeru, ko evropska zakonodaja predvideva možnost sankcioniranja DČ, a sama institucija takšne možnosti ne izkoristi. Vprašanje pasivnosti institucij je v praksi mnogokrat tesno povezano z vprašanjem obstoja diskrecijske pravice glede sprožitve posameznega postopka. V magistrski nalogi se tako konkretneje ukvarjam z institutom tožbe zaradi nedelovanja, ki jo ureja 265. člen PDEU. V ospredju obravnave instituta bo predstavljeno nedelovanje Evropske komisije, pri čemer bom skušala najti (morebitno) povezavo med diskrecijsko pravico ter dopustnostjo tožbe zaradi nedelovanja.
Ključne besede: učinkovito sodno varstvo, tožba zaradi nedelovanja, 265. člen PDEU, Evropska komisija, diskrecija, vladavina prava.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 1065; Prenosov: 208
Celotno besedilo (939,54 KB)

Opis: Prvič v zgodovini sodobne delovne sile zaposleni iz različnih generacij sodelujejo z ljudmi, ki so tako mladi kot njihovi otroci in stari kor njihovi starši. Vsaka generacija delavcev ima edinstvena pričakovanja, izkušnje, generacijsko zgodovino, življenjski slog in vrednote, ki pa brez medgeneracijskega sodelovanja ne dosežejo popolnega učinka. Okolje, v katerem posamezniki določene generacije odraščajo vpliva na njihov pogled na svet, njihova pričakovanja in vedenjske norme ter posledično na to, kako posameznik kategorizira in si razlaga vedenje drugih. Družina je prvo okolje, v katerem se posameznik razvija in začne sodelovati z drugimi. Rečemo lahko, da so starši prvi, ki otroku prenesejo vrednote. Ko so otroci še zelo zelo mladi, je edina potrditev, ki jo potrebujejo, potrditev staršev. V obdobju odraščanja pa pride do tranzicije, ko otrok potrebuje potrditev sovrstnikov, torej novega okolja oziroma družbe. Vsak zaposleni ni edinstven zgolj zaradi svojih spretnosti, izobrazbe, potreb, vrednot in pričakovanj, ampak tudi zaradi svoje starosti ter znanja. Današnji trg delovne sile je sestavljen iz zaposlenih, ki pripadajo generaciji otrok blaginje ali povojni generaciji, generaciji X in generaciji Y. Ti zaposleni se na današnjih delovnih mestih gibljejo skupaj iz ene življenjske faze v drugo. Generacija otrok blaginje ali povojna generacija velja za vodstveno skupino na trgu delovne sile; za prihodnost trga velja generacija Y, medtem ko generacija X kljub svoji majhnosti predstavlja trden most med njima. Obstajajo trije cilji raziskave magistrskega dela. Prvi je ugotoviti, ali pripadniki generacije X ter generacije Y trenutno rajši iščejo zaposlitve v multikulturnih organizacijah v tujini. Drugi je ugotoviti, ali pripadniki generacije X ter Y veliko rajši delajo v okoljih, kjer so večinoma zaposleni tujci kot pripadniki generacije otrok blaginje ali povojne generacije. Zadnji pa je poiskati odgovor na to, kako so vse tri generacije med seboj povezane na področjih osredotočenosti na delo, samoobčudovanja ter sodelovanja. Teoretični del magistrskega dela je bil sestavljen iz študij upravljanja raznolikosti in upravljanja s človeškimi viri s poudarkom na generacijskih skupinah. Informacije so bile zbrane iz literature, knjig, člankov, zapiskov s predavanj in internetnih virov. V praksi so bili primarni podatki te raziskave pridobljeni z uporabo anketnega vprašalnika.
Ključne besede: generacija otrok blaginje ali povojna generacija, generacija X, generacija Y, kulturna raznolikost, generacijske razlike, učinkovito upravljanje raznolikosti.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 3185; Prenosov: 394
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je bilo proučiti stanje ozaveščenosti glede sistema navzkrižne skladnosti. Ravno tako je bil namen proučiti možnosti poenotenja postopkov v izvajanju sistema, identificirati dobre prakse med deležniki in jih kot skupek dobrih praks, združenih v smernice, predstaviti vsem deležnikom, z namenom postati učinkovitejši v upravljanju kontrolnih sistemov. Pri tem smo kot osnovo za izboljšanje sistema analizirali izvedbeni model obstoječega sistema navzkrižne skladnosti, proučili akreditacijska merila, ki jih mora izpolnjevati plačilna agencija in jih nadgradili z zahtevami novega standarda ISO 9001:2015. Pri standardizaciji procesov smo sledili merilom, ki prispevajo k učinkovitejšemu upravljanju kontrolnih sistemov in ugotovitve združili v prepoznane pomanjkljivosti sistema ter predloge za izboljšanje delovanja modela za dosego večje učinkovitosti sistema vodenja in uspešnejšega izvajanja sistema. Precizen odgovor na učinkovito upravljanje nadzora je v raziskavi opredeljen kot rezultat primerljivosti ugotovitev rednih sistemskih kontrol izven sistema subvencij z ugotovitvami kontrol v subvencijskem modelu. Ugotovili smo, da idejna zasnova modela deluje, vendar pa je mogoče z uporabo predlogov izboljšav obstoječega modela in odpravo izpostavljenih pomanjkljivosti učinkovitejše upravljati kontrolne sisteme znotraj skupne kmetijske politike. V okviru magistrskega dela smo izvedli kvalitativno raziskavo s pomočjo intervjujev z udeleženci vodstvenega in operativnega nivoja deležnikov modela ter s kvantitativno raziskavo. Ta je temeljila na spletnem vprašalniku, posredovanem kmetijskim svetovalcem, kmetom in potrošnikom. Na osnovi raziskave, izvedene z deležniki modela navzkrižne skladnosti, smo ugotovili, da je bistvenega pomena za uspešno skupno politiko uskladitev ciljev kmetijske, okoljske in naravovarstvene politike, ki s svojim zakonodajnim okvirjem, smernicami in ukrepi bodisi neposredno bodisi posredno vplivajo na področje navzkrižne skladnosti. Te s svojim zakonodajnim okvirjem, smernicami in ukrepi bodisi neposredno bodisi posredno vplivajo na področje navzkrižne skladnosti. Izkoristiti je potrebno prožnost politik na ravni EU kot tudi specifike naše države ter postaviti jasno srednje ročno in daljno ročno strategijo kmetijstva, z načrtovanimi in ciljno naravnanimi ukrepi, ki jih podpirajo vse ključne politike in so v interesu kmetov ter hkrati dovolj stabilni v času. Usmerjenost k temu cilju bo privedla do skladnosti s standardi, trajnostnega razvoja kmetijstva, kakor tudi večje združljivosti skupne kmetijske politike s pričakovanji kritične družbe na splošno. Navedeni elementi so bili prepoznani kot cilji politike navzkrižne skladnosti.
Ključne besede: navzkrižna skladnost, skupna kmetijska politika, izvedbeni model, standardi, nadzor, učinkovito upravljanje.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1772; Prenosov: 226
Celotno besedilo (3,35 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava analizo trajnostne prenove večstanovanjskega objekta. Pregledali smo zakonodajo na področju energetske učinkovitosti, problematiko ekološke potratnosti stavb, predstavili koncepte pasivnih in aktivnih sistemov prenove ter z dobrimi referenčnimi primeri trajnostne prenove večstanovanjskih objektov poskušali analizirati trajnostno prenovo našega večstanovanjskega objekta v Dominkuševi ulici v Mariboru. Dotaknili smo se tudi zgodovine grajenja večstanovanjskih objektov. S pomočjo programske opreme PHPP smo objekt analizirali v obstoječem in prenovljenem stanju, ter ga primerjali z že izdelanim projektom študentov arhitekture. Podali smo ekonomsko analizo objekta, ga primerjali z različnimi fazami prenove, ter ugotavljali, kako se obnaša investicija v odvisnosti od potrebne energije za ogrevanje objekta.
Ključne besede: energijsko učinkovito načrtovanje, večstanovanjski objekt, energetska analiza objekta, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 2068; Prenosov: 334
Celotno besedilo (26,58 MB)