| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Mala vetrna elektrarna z inovativnim generatorjem: Strategija razvoja in trženje
Lev Mijoč, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena strategija razvoja male vetrne elektrarne z inovativnim generatorjem kot projekt na ključ. V ta namen smo ovrednotili ekonomski in naravni (vetrni) potencial slovenskega ter evropskega trga za izgradnje malih vetrnih elektrarn, predstavili prednosti inovativnega generatorja v razvoju, izvedli analizo konkurenčnih vetrnih elektrarn v Sloveniji in tujini, pregledali zakonodajo, ki jo je potrebno upoštevati pri projektiranju in izgradnji manjših vetrnih elektrarn v Sloveniji, razčlenili projekte izgradnje za različna naročila izvedb in oblikovali kompleksnost izvedbe ter organizacijo inženiringa. Pripravili smo tudi načrt trženja in izvedli oceno ekonomske upravičenosti projekta za kupca ter za ponudnika vetrnih elektrarn.
Ključne besede: mala vetrna elektrarna, obnovljivi viri energije, inovativni generator, zelena energija, izkoriščanje vetra, izgradnja vetrne elektrarne, učinek strehe, energija vetra, projekt na ključ
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 128; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

3.
Plačna neenakost med spoloma
Tanja Plevčak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam pravne vidike problematike plačne neenakosti med spoloma s poudarkom na zakonski ureditvi načela enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, njegovem uresničevanju v praksi ter nekaterih posledicah, ki jih s seboj prinese pomanjkljivo izvrševanje oziroma neizvrševanje načela. Plačna enakost moških in žensk je ena od temeljnih vrednot in ciljev tako na evropski kot mednarodni ravni. Kljub številnim zakonodajnim aktom, ki na evropski, mednarodni ter nacionalni ravni določajo enakost spolov ter konkretneje – plačno enakost, se v Evropski uniji še vedno spopadamo z relativno visoko plačno vrzeljo med spoloma. Na ravni Evropske unije se kot kazalnik plačne vrzeli uporablja neprilagojena plačna vrzel (angl. Unadjusted Gender Pay Gap), ki predstavlja harmoniziran kazalnik razlik v plačah med spoloma in je podana z razliko med povprečno bruto urno postavko zaposlenih moških in žensk kot delež od povprečne bruto urne postavke zaposlenih moških. Neprilagojena plačna vrzel pomeni, da ni prilagojena v skladu z nacionalnimi razlikami v zvezi z merljivimi individualnimi značilnostmi moških in žensk, ki bi utegnile pojasniti del plačne razlike, zato prikazuje splošno stanje neenakosti moških in žensk na trgu dela. Takšne značilnosti se med drugim nanašajo na tradicijo v izbiri izobrazbe ter karierne odločitve moških in žensk, neravnovesje med spoloma pri delitvi družinskih obveznosti, sposobnost pogajanja in visoke feminiziranosti del s krajšim delovnim časom. Po drugi strani pa prilagojena plačna vrzel kljub temu ne pojasni dobršnega dela plačne razlike med spoloma, kar je domnevno rezultat čiste plačne diskriminacije. Problematika plačne neenakosti velja za kompleksno področje, obstoj katerega tvori množica dejavnikov, kot so spolni stereotipi in poklicna segregacija, slabše vrednotenje dela žensk, slabi pogoji za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ekonomske krize, nepreglednost plačnih sistemov ter nenazadnje plačna diskriminacija oziroma nezadostno izvrševanje načela enakega plačila v praksi. V tem pogledu gre za širši pojem od koncepta enakega plačila za enako in enakovredno delo, neizvajanje katerega predstavlja zgolj enega od dejavnikov za pojav te problematike. Evropska komisija se skladno s svojimi pristojnostmi in sprejetjem številnih dokumentov že vrsto let zavzema za zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma. S svojimi priporočili, strategijami in smernicami usmerja države članice pri pravilni uveljavitvi in uporabi že obstoječih pravil, ki se nanašajo na plačno enakost med spoloma. Prav tako je Sodišče Evropske unije skozi vrsto sodnih odločb pojasnjevalo obseg in omejitve uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Kljub temu se plačna neenakost med spoloma zmanjšuje počasi, ponekod stagnira ali pa se še povečuje. Mednarodna organizacija dela celo ocenjuje, da bomo s trenutnim pristopom zmanjševanja plačne vrzeli popolno plačno enakost med spoloma dosegli šele v roku 70 let. Slovenija se uvršča med države članice Evropske unije z najmanjšo plačno vrzeljo, vendar je zaskrbljujoče to, da ravno v Sloveniji plačna vrzel narašča najhitreje. Načelo enakega plačila je sicer izrecno urejeno v delovnopravni zakonodaji, natančneje v 133. členu Zakona o delovnih razmerjih, ki je v tesni povezavi s 6. členom, v okviru katerega je prepovedana tako neposredna kot posredna diskriminacija na podlagi katerekoli osebne okoliščine, torej tudi spola in glede vseh aspektov zaposlitve, vključno s plačo in drugimi prejemki iz delovnega razmerja. Problematika plačne vrzeli pa se stopnjuje v tretjem življenjskem obdobju v obliki še večje pokojninske vrzeli, stopnja tveganja revščine starejših žensk pa je v Sloveniji med večjimi v Evropski uniji.
Ključne besede: Načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, plačna diskriminacija, neprilagojena plačna vrzel, pokojninska vrzel, učinek steklenega stropa
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 249; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
Razporeditev genotipov človeških papilomavirusov v različnih oblikah kožnih bradavic
Vesna Breznik, 2020, doktorska disertacija

Opis: Poznavanje razporeditve vzročnih genotipov HPV v najpogostejših kliničnih tipih kožnih bradavic (KB) je izjemno pomembno za razvoj preventivnih cepiv proti kožnim genotipom HPV. V tej raziskavi so bili na osnovi ocenjenih virusnih bremen opredeljeni vzročni genotipi HPV v 203 sveže zamrznjenih tkivnih vzorcih histopatološko potrjenih KB - 185 navadnih (NB) in 18 plantarnih bradavicah (PB), ki so bile odvzete skupno 138 imunsko-kompetentnim bolnikom. Vsi tkivni vzorci so bili s tipsko specifično kvantitativno verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (PCR) testirani na najpogostejše Alphapapillomaviruse (Alpha-PV) ki so potencialni povzročitelji KB (HPV-2/-27/-57) in Mu-PV (HPV-1/-63/-204) ter s konvencionalnim širokospektralnim PCR-jem za opredeljevanje prisotnosti 23 nizkorizičnih HPV. Deoksiribonukleinska kislina HPV je bila identificirana v 176/185 (95 %) NB in v vseh PB. Na podlagi ocenjenih virusnih bremen večine opredeljenih genotipov HPV in določene mejne vrednosti pri eni virusni kopiji/celico so bili v tej raziskavi kot potencialni povzročitelji kožnih sprememb (vzročni genotipi HPV) opredeljeni HPV-2/-27/-57 (v približno treh četrtinah NB in v dveh tretjinah PB) ter HPV-1 (v 4 % NB in v eni tretjini PB). Čeprav so bile sočasne okužbe z več genotipi HPV identificirane v približno eni tretjini NB in PB, so bile potencialne vzročne so-okužbe opredeljene v samo 2 % NB, medtem ko jih v vzorcih PB nismo zaznali. Naše ugotovitve nakazujejo na nekoliko različno razporeditev potencialnih vzročnih genotipov HPV-2/-27-/57 in HPV-1 v NB in PB, s predominanco genotipa HPV1 za plantarno lokacijo, kar potrjuje potrebo po vključitvi virusom podobnih delcev genotipov HPV-2/-27-/57/-1 v bodoče cepivo proti kožnim genotipom HPV.
Ključne besede: človeški papilomavirusi, HPV, genotip, rod, kožne bradavice, navadne bradavice, plantarne bradavice, virusno breme, citopatogeni učinek, histopatologija, PCR, genotipizacija, inkluzije
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 164; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

5.
Prezentacije žensk in moških v mediji
Barbara Omerzu, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo »Podoba žensk in moških v medijih« se nanaša na velik pomen medijev na posameznikovo življenje. Ti imajo v zadnjem času takšen vpliv, kot ga niso imeli še nikoli do sedaj. So vir informacij in zabave, igrajo pomembno vlogo pri socializaciji posameznikov, prav tako pa odsevajo socialni in kulturni svet. Prenašajo odkrita in prikrita sporočila ter zraven vsebin in informacij posredujejo tudi vrednote, čustva in sodbe. Teoretični del pojasnjuje, kaj mediji dandanes pravzaprav so - so nekakšna avtoriteta, saj določajo, kaj je prav, kaj je fantazija, kaj je pomembno in kaj ni. Največkrat vsebujejo stereotipe – pogosto tudi spolne stereotipe, ki so posplošene značilnosti, vedenja, sposobnosti in interesi, ki so opredeljeni le na podlagi spola. Stereotipi nato pri prejemnikih sporočil medijev ustvarjajo neko nerealno in nepravično predstavo o moških in ženskah, ki imajo velik vpliv na posameznikovo življenje. Empirični del odgovarja na vprašanja, ali se dandanes v medijih še vedno srečujemo s stereotipnimi družbenimi vzorci (in če ja, s katerimi?), ali se v medijih pogosteje pojavljajo moški ali ženske (še posebej pri člankih s področja športa), ali sami članki vsebujejo fotografije moških ali žensk (ter na kateri del telesa moškega ali ženske je usmerjena pozornost na fotografijah). Skozi analizo sem ugotovila, da so moški, kot je bilo glede na mojo hipotezo tudi pričakovano, v medijih pogosteje predstavljeni kot aktivni in agresivni, ženske pa kot pasivne in ponižne. Prav tako sem ugotovila, da so športni članki v medijih večinoma namenjeni moškim športnikom. Pri pregledu slik ob člankih sem ugotovila, da je pri moških fotografijah večji poudarek na prezentaciji glave, pri ženskih fotografijah pa bolj na prezentaciji celotnega telesa. S tem sem potrdila svoje hipoteze, prav tako pa se rezultati moje analize skladajo tudi z rezultati drugih. S pomočjo te analize sem pobliže spoznala, kakšna podoba moških in žensk je predstavljena v medijih. Prav tako pa sem tudi spoznala, kakšne vloge zavzemajo moški in kakšne ženske ter posredno kakšni so odnosi znotraj družbe.  
Ključne besede: www.24ur.com, spol, spolni stereotipi, seksizem, učinek facizma, športni članki, fotografije ob člankih
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 294; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Učinek preventivnega programa
Gregor Bratina, 2020, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskava v sklopu magistrskega dela je bila namenjena preučevanju učinka preventivnega programa »Še vedno vozim, vendar ne hodim«, ki ga izvaja VOZIM, Zavod za inovativno izobraževanje na področju prometne varnosti. Ciljna skupina so bili dijaki srednjih šol, ki so na začetku svoje vozniške poti. V sodelovanju z zavodom VOZIM smo osnovali anketni vprašalnik. Nato smo se odpravili na srednje šole, kjer smo izvedli anketiranje tik pred in takoj po koncu preventivnega programa. Tako smo preverjali stališča mladih o prometni varnosti pred izvedbo in jih primerjali s stališči po izvedbi preventivnega programa. Na ta način smo izmerili učinek samega programa. Med drugim smo želeli ugotoviti, katere spremembe bi lahko uvedli, da bi se učinkovitost programa še izboljšala in kateri načini podajanja informacij so imeli največji učinek na poslušalce. V času raziskave smo bili soočeni z nekaj omejitvami, ki so vplivale na rezultate. Predvsem je bil to čas izvajanja programa, čas, ki smo ga imeli na razpolago za preverjanje učinka, in nepripravljenost dijakov za reševanje anket. Glede na rezultate lahko le deloma potrdimo učinkovitost preventivnega programa. Rezultati so razkrili, da ima program potencial in pozitivne učinke na poslušalce, vendar pa zaradi že naštetih omejitev tega ne moremo z gotovostjo potrditi. V rezultatih je namreč prihajalo do precejšnjih odstopanj. Kljub temu pa je vzpodbudno, da je raziskava pokazala pozitivne smernice tovrstnega programa.
Ključne besede: prometna varnost, preventivni program, prometne nesreče, mladi vozniki, učinek
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 238; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

7.
Splošna načela kot vir prava EU in njihovi izbrani pravni učinki
Tamara Farazin, 2020, magistrsko delo

Opis: Pravni red predstavlja celoto pravnih pravil in pravnih načel, ki so akceptirana v določeni (državno) pravni skupnosti tudi v pravnih razmerjih, kjer se ta pravila in načela realizirajo. SEU je v poskusu učinkovitejšega izvrševanja posameznih pravic razvilo načela, ki pomenijo možnost za posameznika, da pred nacionalnim sodiščem uveljavlja pravice, ki mu jih podeljuje pravni red EU. Splošna pravna načela EU so prepoznana kot gradniki nezapisanega prava EU in predstavljajo pomembno mesto v pravnem sistemu EU. Spadajo v vrh hierarhije pravnih virov ter tako uživajo status primarnega prava EU. Kljub odsotnosti njihove podrobnejše definicije v Pogodbah so splošna pravna načela EU nepogrešljiva pri zakonodajnem oblikovanju aktov EU in pri zagotavljanju sodne kontrole. Omogočajo enotnost, skladnost in homogenost zakonodajnega sistema EU, ki vključuje sektorsko naravo Pogodb in zapolnjuje njihove vrzeli. Splošna pravna načela EU bi naj imela v skladu z mednarodno doktrino le razlagalno vrednost in ne bi bila sposobna nalagati pravic posameznikom. Običajno služijo za zaščito posameznikov pred javnimi organi in so abstraktna v smislu, da ne dajejo konkretnih pravil temveč usmerjajo v določeno smer. V skladu z ustaljeno sodno prakso SEU in pravom EU se je mogoče sklicevati na splošna pravna načela EU vertikalno nasproti državi. Vertikalno sklicevanje torej ne povzroča težav, medtem ko se nekoliko več nejasnosti pojavi pri horizontalnem neposrednem učinku splošnih pravnih načel EU. Vzpostavitev horizontalnega neposrednega učinka splošnih pravnih načel EU pomeni, da morajo posamezniki pri ugotavljanju združljivosti nacionalnih določb s pravom EU, upoštevati abstraktna in nenapisana splošna pravna načela EU. Iz dosedanje sodne prakse SEU izhaja, da lahko v horizontalnih neposrednih razmerjih učinkuje (le) splošno pravno načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti. Že tukaj se je potrebno navezati na nastalo »praznino« saj SEU ni podalo argumentacije ali je potrebno enak pomen (kot splošnemu pravnemu načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti) nameniti tudi drugim diskriminacijskim razlogom. Nadalje prav tako ni jasno ali lahko (vsa) splošna pravna načela EU delujejo zunaj meja dosledne razlage in ustvarjajo horizontalne neposredne učinke oziroma in/ali lahko imajo sama po sebi, ob odsotnosti kakršnekoli neposredno učinkovite podporne Pogodbe ali zakonodajne določbe, horizontalni neposredni učinek. V kolikor bi se splošnim pravnim načelom EU priznala takšna stopnja samostojnosti, da bi se bilo mogoče na njih sklicevati namesto oziroma neodvisno od veljavne zakonodaje, bi to povzročilo (veliko) zaskrbljenost glede pravne varnosti in glede delitve pristojnosti med EU in državami članicami.
Ključne besede: splošna pravna načela EU, učinek splošnih pravnih načel EU, horizontalni neposredni učinek, splošno pravno načelo prepovedi diskriminacije (na podlagi starosti).
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 454; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (866,76 KB)

8.
Poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji
Karmen Enci, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Prometni sektor je eden izmed največjih proizvajalcev onesnaževal, ki imajo na okolje zelo negativen vpliv. Škodljivi izpusti v ozračje, kot so toplogredni plini, emisije in škodljivi delci, so v veliki meri vir človekovega delovanja na okolje. Človeška miselnost, vedenje in ravnanje so tako ključni akterji tako pri povečevanju kot tudi pri zmanjševanju obremenjevanja okolja. V diplomskem delu bomo obravnavali električno mobilnost, ki je kot rešitev enega izmed pomembnejših razvojnih izzivov, s katerimi se srečujemo v 21. stoletju, kako negativne učinke onesnaževal na okolje zmanjšati, postala pomembno sredstvo trajnostnega razvoja. V raziskavi pričujoče diplomske naloge bomo z uporabo anketne metode raziskovanja analizirali poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji na osnovi anketiranja vzorca več kot 500 polnoletnih voznikov in uporabnikov osebnih avtomobilov v Sloveniji, da bi ugotovili, kakšen je trenutni potencial za uveljavitev električne mobilnosti v Sloveniji.
Ključne besede: električna mobilnost, električna vozila, e-vozila, promet, trajnostni razvoj, toplogredni plini, trdni delci, globalno segrevanje, učinek tople grede
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 280; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

9.
Detekcija ohranjenih vod na medproteinskih površinah
Ines Masten, 2020, diplomsko delo

Opis: Študij ohranjenih vod je v sodobni farmacevtski kemiji ključnega pomena. Ne samo da ima voda pomembno vlogo v vseh bioloških procesih, temveč molekule vode ključno prispevajo pri interakcijah med proteini. Kristalne strukture kompleksov, pridobljene z visoko ločljivostjo iz različnih vendar homolognih proteinov, so pokazale, da so nekatere vode na medproteinski površini ohranjene med dvema homolognima kompleksoma. Ohranjene vode nastopajo pri tvorjenju vodikovih vezi, imajo strukturno vlogo pri makromolekulah, kjer tvorijo kompleksne mreže molekul, ki stabilizirajo njihovo strukturo. V diplomski nalogi smo s pomočjo računalniškega programa PyMOL identificirali medproteinsko površino sistema programirane celične smrt hPD-1 in njenega liganda hPD-L1 ter sistema beta rastnega faktorja Tgf-β3 in receptorja Tgf-β tipa II. Na tej medproteinski površini smo nato z orodjem ProBis H2O identificirali ohranjene molekule vode. Za vsako molekulo vode smo analizirali njene interakcije z aminokislinskimi ostanki in z ostalo medproteinsko površino. Ugotovili smo, da nekatere od teh ohranjenih molekul vod igrajo pomembno vlogo pri interakcijah med proteini ter so ključnega pomena za nujno komplementarnost. Poleg tega smo izračunali tudi energijo medproteinske interakcije in analizirali, kako vode vplivajo na celotno površino in vezavo med proteinoma. Rezultati analize nam lahko pomagajo pri predvidevanju interakcij med proteini, karakterizaciji vezavnih mest ter optimizaciji in razvoju zdravil
Ključne besede: ohranjene vode, medproteinska površina, vodikova vez, hidrofobni učinek, ProBiS H2O
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 119; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

10.
Upor ob prepričevanju v povezavi z osebnostnimi značilnostmi
Maruša Cizl, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se izraženost osebnostnih značilnosti povezuje z uporom ob prepričevanju. Preverjali smo tudi, ali osebnostne značilnosti napovedujejo pojav učinka bumeranga, kako se upor ob prepričevanju in sprememba moči odnosa do začetnega stališča povezujta s starostjo in spolom ter kako na povezanost med spremenljivkami vpliva izbira socialno bolj ali manj zaželenega začetnega stališča. V raziskavo je bilo vključenih 567 oseb iz vse Slovenije, starih od 18 do 86 let, od tega 23 % moških in 77 % žensk. Udeleženci so na podlagi izhodiščnega besedila (Heinzeve dileme) izbrali eno od dveh ponujenih stališč (tj. izhodiščno stališče) in izpolnili osebnostni vprašalnik BFI-K (Rammstedt in John, 2005). Glede na izhodiščno stališče so bili nato izpostavljeni prepričevalnemu sporočilu, na koncu smo preverili še spremembo stališča ter spremembo odnosa do stališča (če se stališče ni spremenilo). Rezultati so pokazali, da je pri osebah, ki so izbrale socialno bolj zaželeno stališče in si premislile, bolj izražena sprejemljivost kot pri osebah, ki so se uspešno uprle prepričevanju, ekstravertnost pa se je izkazala za statistično pomemben napovednik učinka bumeranga. Posamezniki, ki so se odločili za socialno manj zaželeno stališče in so se uspešno uprli prepričevanju, so v povprečju starejši od tistih, ki so se prepričevanju uspešno uprli na podlagi socialno bolj zaželenega stališča. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno vključiti še kontrolo izrabe samoregulacijskih resursov.
Ključne besede: upor ob prepričevanju, učinek bumeranga, sprememba odnosa do stališča, osebnost, sprejemljivost
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 116; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (758,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici