1. Uveljavljanje pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju : doktorska disertacijaPolona Jančič Hegediš, 2025, doktorska disertacija Opis: Začetno družboslovje se na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji poučuje v sklopu predmeta Spoznavanje okolja in predmeta Družba. Učna načrta obeh predmetov sta koncipirana na konstruktivistični teoriji poučevanja in učenja, ki poudarja aktivno vlogo učenca v učnem procesu. Sodobne didaktične smernice in didaktična priporočila obeh predmetov poudarjajo pomen izkustvenega učenja in spodbujajo vključevanje pouka izven učilnice kot pomembne didaktične strategije za doseganje učnih ciljev predmetov. Temeljni namen raziskave je bil proučiti uveljavljanje pouka izven učilnice pri pouku začetnega družboslovja. Empirični del temelji na kombiniranem kvantitativnem in kvalitativnem metodološkem pristopu. Z uporabo kombiniranega metodološkega pristopa je bila zagotovljena celostnost in večplastnost prečnega zbiranja podatkov za boljše razumevanje raziskovalnega problema. Uporabili smo konvergentni model kombiniranega raziskovanja. V empirično raziskavo je bil vključen reprezentativen vzorec osnovnih šol v Sloveniji in v njih zaposlenih učiteljev razrednega pouka ter vodstvenih delavcev. Rezultati kažejo, da večina učiteljev razrednega pouka in vodstvenih delavcev prepoznava pomen in koristi pouka izven učilnice, zlasti v povezavi s celostnim razvojem učencev. Učiteljev osebni interes se je izkazal kot pomemben dejavnik, ki vpliva na pogostost izvajanja pouka izven učilnice. Kljub pozitivnim stališčem in priznavanjem prednosti, se pouk izven učilnice v praksi izvaja manj pogosto, kot bi bilo za pričakovati, glede na didaktične smernice poučevanja začetnega družboslovja, saj večina učiteljev izvaja pouk izven učilnice le enkrat na mesec ali redkeje. Med najpogosteje izbranimi vsebinami izstopata področji geografije in ekologije. Rezultati kažejo, da je pri izvajanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, prevladujoča učna oblika skupinsko delo, prevladujoča didaktična strategija pa izkustveno učenje. Učitelji se čutijo dovolj usposobljeni za pouk izven učilnice pri začetnem družboslovju. Ovire in omejitve, ki so bile prepoznane pri uveljavljanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, kažejo na kompleksno prepletanje organizacijskih, sistemskih in osebnih dejavnikov.
Ključne besede: osnovna šola, družboslovje, izkustveno učenje, pouk izven učilnice
Objavljeno v DKUM: 17.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (4,90 MB) |
2. Spoznavanje starih kmečkih opravil, navad in ljudskih običajev v sklopu vsebin kulturne dediščine v 4. razredu osnovne šole : magistrsko deloTina Ačko, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo opredelili in izvedli pristop k spoznavanju kulturne dediščine kmečkih opravil, navad in običajev, ki učencem omogoča razumevanje in doživljanje vsebine ter hkrati zagotavlja doseganje učnih ciljev v skladu z učnim načrtom. S pomočjo izkustvenega učenja lahko učenci znanje pridobivajo iz realnega življenja na podlagi oprijemljivih, konkretnih izkušenj. Prav na podlagi omenjenih dejstev lahko učenci spoznajo kulturno zapuščino naših prednikov, z dnevom na kmetiji pa pridobijo izkušnje na področju timskega dela, sodelovanja, reševanja problemov, obenem pa uresničimo cilje iz učnega načrta pri predmetu družba v 4. razredu. V teoretičnem delu magistrske naloge se najprej osredotočimo na opredelitev samega predmeta družba, splošne in operativne cilje, standarde znanja, didaktična priporočila ter metode izvajanja pouka. Sledi utemeljitev kulturne dediščine, življenja na kmetiji nekoč – vse od dela pa do razvedrila in prehrane. V praktičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na načrtovanje (ki vključuje tudi obširne učne priprave), izvedbo in evalvacijo dneva na kmetiji. Dan smo začeli z uvodno uro v šoli, nadaljevali z ogledom Vešnerjeve domačije, izvedli smo delavnice starih kmečkih opravil ter zaključek v šoli. Učenci so ves čas izpolnjevali mapo z učnimi listi, ob koncu pa so zapisali svoje vtise, mnenja, razmišljanje, ki so odražali njihove občutke o dogodku ter pripomogli k oblikovanju zaključkov magistrske naloge.
Ključne besede: kulturna dediščina, stara kmečka opravila, ljudski običaji, 4. razred, pouk izven učilnice
Objavljeno v DKUM: 30.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (5,97 MB) |
3. Pouk predmeta družba v muzeju, podprt z digitalno tehnologijo : magistrsko deloMaja Kuzmič, 2025, magistrsko delo Opis: Učenje zunaj učilnice je ena izmed oblik izkustvenega učenja, ki temelji na izvajanju vsebin na prostem, v muzeju ali drugih ustanovah. Izkustveno učenje temelji na učenju prek neposredne izkušnje, pri čemer je učenec aktiven med učenjem, raziskuje in svoje znanje reflektira, s čimer doseže globlje razumevanje in trajnost znanja. Namen magistrskega dela je bil načrtovati, izvesti in evalvirati učenje zunaj učilnice, konkretneje v Pokrajinskem muzeju Maribor, za učence 5. razreda. Učenje v muzeju je bilo načrtovano z uporabo mobilne aplikacije Actionbound, pri čemer so učenci samostojno skozi naloge v mobilni aplikaciji spoznavali zbirki Začetki in prvi dotik ter Med bliščem in bedo srednjega veka. Učenci so izkazali razumevanje in uspešno reševali naloge, kar je pokazalo, da je bilo učenje uspešno in da so cilji doseženi. Učenci so bili motivirani, radovedni in jih je mobilna aplikacija izjemno pritegnila, prav tako so samostojno prišli do spoznanj o življenju nekoč in se učili o zgodovinskih obdobjih. Izvedbo bi lahko brez težav ponovili in bi z nekaj prilagoditvami postala redni del učenja v muzejih.
Ključne besede: učenje zunaj učilnice, izkustveno učenje, muzej, digitalne kompetence, Actionbound
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (4,86 MB) |
4. Uporaba mobilnih aplikacij za naravoslovno izobraževanje na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko deloUrška Uhan, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo mobilnih aplikacij za naravoslovno izobraževanje na razredni stopnji osnovne šole. S pomočjo anketnega vprašalnika smo tako najprej ugotovili, v kolikšni meri učitelji razrednega pouka uporabljajo IKT pri pouku naravoslovja in koliko uporabljajo specifično tablične računalnike. Ugotovili smo, da velika večina učiteljev uporablja IKT, vendar ne uporablja tabličnih računalnikov. Glede uporabe mobilnih aplikacij pa niso bili tako prepričani, saj niso tako usposobljeni. Pripravili smo učno uro, ki je vsebovala uporabo tabličnih računalnikov in aplikacij, izvedli pa smo tudi kombiniran pouk v učilnici in izven nje. Pri samem načrtovanju smo naleteli na omejitve, saj smo med samim raziskovanjem ugotovili, da v današnjem času mobilne aplikacije niso razvite tako, da bi se lahko vključevale v pouk. Tiste, ki bi se lahko, pa so bile plačljive ali pa niso bile v slovenskem jeziku. Tudi učitelji menijo, da se morajo mobilne aplikacije še bolj razviti in tudi oni sami bi se morali na tem področju bolj usposabljati za večjo uporabo IKT pri pouku naravoslovja. Tako smo v praksi izvedli pouk s pomočjo tabličnih računalnikov in ugotovili, da je tak pouk primeren za 2. triado osnovne šole.
Ključne besede: poučevanje, IKT, mobilne aplikacije, pouk izven učilnice
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (11,98 MB) |
5. Stališča učiteljev in učencev 4. ter 5. razredov o projektu Kulturni dnevnik : magistrsko deloLara Smeh, 2025, magistrsko delo Opis: Kulturni dnevnik je projekt, ki osnovnošolcem omogoča spoznavanje kulture izven klasičnega učnega okolja. Učenci v okviru projekta obiskujejo različne kulturne ustanove, delavnice in dogodke, kar prispeva k pridobivanju novih znanj ter razvoju različnih spretnosti. Zaradi prepoznanih pozitivnih učinkov projekta smo raziskali mnenja učencev in njihovih učiteljev. V ta namen smo anketirali 31 učiteljev in 314 učencev 4. in 5. razredov, ki so se udeležili projekta. Rezultate smo obdelali s statističnim programom SPSS. Izsledki raziskave so pokazali, da so bili tako učitelji kot učenci po končanem projektu s projektom zelo zadovoljni, saj so prepoznali številne pozitivne učinke. Učenci so visoko ocenili vpliv delavnic, posamezne delavnice, pripravljenost za samostojne obiske kulturnih ustanov in priporočila prijateljem. Učitelji pa so izpostavili izboljšanje kulturnega razumevanja pri učencih, saj so ti skozi projekt pridobili vpogled v nove kulturne vidike, v delovanje kulturnih ustanov, se naučili kulturnega bontona in najpomembneje – širili so obzorja. Prav tako so učitelji pozitivno ocenili tudi vpliv delavnic na učence. Ena izmed pomembnejših ugotovitev skozi raziskovanje je, da so si učenci najbolj zapomnili tiste delavnice, ki so jim omogočile neposredno praktično izkušnjo in aktivno sodelovanje.
Ključne besede: izkustveno učenje, pouk izven učilnice, kulturno-umetnostna vzgoja, kulturna dediščina, kulturni dnevnik
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,35 MB) |
6. Primeri učnih poti po občini Velika Polana kot oblika izkustvenega učenja izven učilnice pri poučevanju v prvem triletju osnovne šole : magistrsko deloNina Kotnjek, 2025, magistrsko delo Opis: Pouk izven učilnice učencem omogoča, da znanje pridobijo skozi konkretno izkušnjo, kar vodi do boljšega razumevanja snovi ter hkrati tudi trajnejšega znanja. Poznamo veliko različnih oblik pouka na prostem, med katerega spada tudi učna pot. Magistrska naloga z naslovom Primeri učnih poti po občini Velika Polana kot oblika izkustvenega učenja izven učilnice pri poučevanju v prvem triletju osnovne šole je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu se osredotočimo na opredelitev izkustvenega učenja, pouka na prostem, učne poti ter predstavitev same občine Velika Polana in njenih znamenitosti. V praktičnem delu pa predstavimo načrt poteka učnih poti za 1., 2. in 3. razred osnovne šole. Nato sledijo podrobne učne priprave za posamezni razred, v katere so vključeni splošni in operativni cilji, ki se realizirajo pri izvedenih dejavnostih učne poti. Dejavnosti in aktivnosti so načrtovane tako, da se osredotočajo na čim večjo aktivnost učencev, zraven tega pa učenci razvijajo še sodelovanje v skupini, komunikacijo, natančno opazovanje ter poslušanje. Primeri učnih poti so zapisani za vsak razred posebej, prav tako pa je težavnost proge primerna starosti učencev.
Ključne besede: izkustveno učenje, pouk izven učilnice, učna pot, občina Velika Polana
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 61
Celotno besedilo (13,73 MB) |
7. Tematska učna pot Čebelarstvo v okolici Osnovne šole Frana Roša v Celju : magistrsko deloZala Vita Berložnik, 2024, magistrsko delo Opis: Poučevanje zunaj učilnice velja za bolj zahtevno, vendar zelo učinkovito. Učenci preko konkretnih izkušenj pridobijo trajnejše in bolj praktično znanje. Kljub temu pa takšen način poučevanja od učitelja, da se aktivnosti optimalno prilagodijo potrebam učencev, zahteva veliko več načrtovanja in organizacije. S pomočjo učnih poti lahko na različne načine pristopamo k raziskovanju tematik, zastavljenih v učnih načrtih. Magistrska naloga z naslovom Tematska učna pot Čebelarstvo v okolici Osnovne šole Frana Roša v Celju je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela, ki se med seboj dopolnjujeta. Teoretični del magistrske naloge opisuje predmet spoznavanje okolja, ki se poučuje od 1. do 3. razreda, in predmet družba, ki se poučuje v 4. in 5. razredu. Opredelili smo tudi izkustveno učenje, pouk izven učilnice, učno pot ter opisali zgodovinski, biološki in kulturni sklop čebelarstva. V praktičnem delu smo načrtovali učno pot s čebelarsko vsebino. Oblikovali smo priprave za razredno stopnjo, in sicer tako za predmet spoznavanje okolja kot tudi predmet družba. Aktivnosti in naloge, ki smo jih vključili v priprave, so zasnovane s čebelarsko vsebino. S pomočjo načrtovanih dejavnosti smo učencem omogočili, da ti pridobijo konkretne izkušnje in neposredno spoznavanje narave in družbe.
Ključne besede: učna pot, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, čebelarstvo, Osnovna šola Frana Roša
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 96
Celotno besedilo (4,36 MB) |
8. Lovska učna pot v slomih za učence tretjega razreda osnovne šole : magistrsko deloInes Lebar, 2024, magistrsko delo Opis: Učno pot poznamo kot urejeno pot s postajami, kjer izvemo določene informacije o specifični poti, ki se je udeležimo. Lovska učna pot temelji na učnih postajah, kjer si učenci s poukom na prostem, izven učilnice, v okolici lovskega doma, z izkustvenim učenjem preko izkušenj in raziskovanjem v skupinah, s timskim delom, izgradijo lastno znanje o lovstvu, lovski kulturi, divjadi in skrbi zanjo. Vsebine lovske učne poti lahko uresničujemo s cilji učnih načrtov v osnovni šoli. V magistrskem delu se v teoretičnem delu osredotočimo na predstavitev predmeta spoznavanje okolja, metode dela (pouk izven učilnice, izkustveno učenje, raziskovalni pouk), opredelitev lovstva in predstavitev lovskega društva, kjer se nahaja lovska učna pot. V praktičnem delu naloge opredelimo globalne in operativne cilje medpredmetnega povezovanja, podrobno učno pripravo uvodne ure in izvedbe lovske učne poti. Sledi analiza izvedbe učne poti, podkrepljena s fotografijami in evalvacija uspešnosti s strani učencev in učiteljev. Zapišemo tudi lastno mnenje o učni poti. Pri tem ugotovimo, da se je večina učencev s tematiko lovske učne poti srečalo prvič. Učence je tematika zanimala, kar smo izvedeli tudi na podlagi analize vprašalnikov, kjer so izrazili svoje vtise o uspešnosti izvedbe. Tudi učiteljice so nad ponujenimi vsebinami izrazile navdušenje, saj so v polstrukturiranem intervjuju izrazile same pohvale in predlagale, da se lovska učna pot izvede vsako leto, saj je primerna za različne starostne skupine in ne samo za učence tretjih razredov.
Ključne besede: lovska učna pot, 3. razred, lovstvo, pouk izven učilnice, izkustveno učenje
Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 145
Celotno besedilo (10,76 MB) |
9. Vzpostavitev učne kmetije v kontekstu izvedbe vsebin o prehrani na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko deloSara Smrke, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje, v kolikšni meri učenci razredne stopnje poznajo proces pridelave in predelave hrane in kako bi jim to lahko približali s pomočjo programa, ki bi ga ponudili osnovnim šolam v sklopu učne kmetije. Delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene oblike pouka, učne kmetije, pomen prehrane v učnem načrtu, pomen kmeta in lokalno pridelane hrane. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 177), katere rezultati so pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo so vključeni učenci tretjih in petih razredov iz treh okoliških osnovnih šol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se učenci zanimajo za obisk učne kmetije in kakšno je njihovo predznanje o delu na kmetiji. Rezultati pokažejo, da si učenci zelo želijo obiskati kmetijo. To vodi do priprave progama, ki je predstavljen v praktičnem delu naloge. Načrtovani program učne kmetije – »Pridne roke, sit trebuh« se izvede z učenci 3. razredov osnovne šole. Pripravi se dan na kmetiji, kjer se usvaja znanje o pridelavi in predelavi hrane. Ob tem se načrtuje tudi program, ki bi ga bilo možno izvesti z učenci 5. razredov.
Ključne besede: prehrana, učna kmetija, predelava mleka, pouk zunaj učilnice
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 83
Celotno besedilo (10,53 MB) |
10. Izvedba naravoslovnih aktivnosti na gozdni učni poti Mrtvice reke Mure za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko deloLara Jelen, 2023, magistrsko delo Opis: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin.
Ključne besede: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 295; Prenosov: 106
Celotno besedilo (15,98 MB) |
