Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zaključnem delu smo izdelali učilnico v naravi pri osnovni šoli Fram, ki je namenjena proučevanju naravnogeografskih značilnosti pokrajine. Menimo, da je učenje na prostem izredno pomembno pri doseganju učnih ciljev predmetov v osnovni šoli (npr. spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba in geografija), tako z vidika uspešnosti kot tudi motivacije. Predstavili smo potek izdelave učilnice v naravi, vse od ugotavljanja pogojev za vzpostavitev učilnice v naravi do njene končne podobe. V nadaljevanju smo predstavili didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi ter s pomočjo pregleda učnih načrtov zgoraj navedenih predmetov v osnovni šoli ugotavljali, katere učne cilje bi bilo smiselno dosegati izven učilnice. Izdelali smo tudi didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi, katere predstavljajo smernico njene uporabnosti. S pomočjo kataloga terenskih metod dela smo želeli uporabnikom učilnice v naravi podati več možnosti izvajanja posameznih dejavnosti na prostem. V nadaljevanju smo izdelali konkretizirane primere raziskovalnega dela v učilnici v naravi pri osnovni šoli Fram. Tako smo izdelali primere učnih priprav in učnih listov za klasično terensko delo pri pouku geografije v 9. razredu, projektno delo z naslovom Šolski vrt – razgiban življenjski prostor kot korak k samooskrbi za 2., 5. in 9. razred in eksperimentalno učno delo z naslovom Podnebne spremembe za 3., 5. in 9. razred. S slednjima primeroma smo želeli prikazati nadgrajevanje učnih vsebin in učnih ciljev po vertikali posameznih predmetov. V zadnjem delu smo ovrednotili uporabnost vzpostavljene učilnice v naravi med učitelji posameznih predmetov osnovne šole Fram. Učitelji so podali mnenje o izvajanju možnih dejavnosti v učilnici v naravi, hkrati pa podali možnosti o vzpostavitvi posameznih objektov, ki jih sami pogrešajo pri svojem delu.
Ključne besede: učilnica v naravi, terensko delo, učenje v naravi, geografija, metode geografskega raziskovanja v naravi
Objavljeno v DKUM: 05.03.2020; Ogledov: 1871; Prenosov: 245
Celotno besedilo (4,11 MB)

Opis: Ljudje se najlažje učimo neposredno, prek lastne izkušnje in uporabe čutil. V ta namen so nastale učilnice v naravi, ki omogočajo, da učenci in drugi obiskovalci urijo različne sposobnosti, v ospredju pa je geografsko opazovanje. Naučijo se uporabljati različne metode, s katerimi raziskujejo in hkrati pridobivajo novo znanje. Učilnice v naravi naj bi imele urejeno infrastrukturo in materiale, ki omogočajo ustrezno učenje. Kriteriji ustreznosti učilnic v naravi niso predpisani, zato smo v magistrskem delu oblikovali nekaj ključnih izhodišč oz. vprašanj za oblikovanje le-teh. Učilnice v naravi naj bi bile opremljene z ustrezno infrastrukturo, ki bi omogočala vzgojno-izobraževalne aktivnosti. Okolje naj bi bilo dostopno in opremljeno z informacijskimi tablami ter primerno za obisk obiskovalcev različnih starostnih skupin. To tudi pomeni, da naj bi bile naloge, zastavljene obiskovalcem, prilagojene njihovi starosti, obenem pa zastavljene tako, da bi omogočale samostojno opravljanje nalog. Poleg tega naj bi se naloge medpredmetno povezovale. Priporočljivo bi bilo imeti zloženko ali knjižico s splošnimi informacijami o učilnici v naravi, dobrodošla bi bila tudi spletna stran, kjer lahko obiskovalci dostopajo do informacij in zemljevida oz. načrta učne poti, ki obiskovalce vodi po učilnici v naravi. Zelo ugodno pa bi bilo tudi vodenje z vodičem. Ko smo tako formirali nabor kriterijev, smo z njihovo pomočjo ovrednotili izbrane učilnice v naravi v Sloveniji in tujini. Zajeli smo učni poligon za samooskrbo Dole, učni center Ajda Koroška – dvorec Bukovje, ekološko učno pot ob ribniku Vrbje, učni poligon za ekoremediacije v kmetijstvu – Grm Novo mesto, gozdno učno pot Skavtek, učilnico v naravi – učno pot Onger in učilnico v naravi – Ruperč Vrh. Kot primere iz tujine smo analizirali in ovrednotili Derbyshire in Darcy Lever v Angliji, Vulkanland v Avstriji, Ballon des Vosges v Franciji, Rhön v Nemčiji, rečno delto reke Skjern na Danskem, The Wadden Sea na Nizozemskem in Arche Noah (Noetova barka) v Avstriji. Ugotovili smo, da v Sloveniji večina učilnic v naravi ustreza zastavljenim kriterijem, medtem ko bi lahko primere iz tujine ovrednotili širše, bolj kot kompleksne turistične destinacije. V empiričnem oz. aplikativnem delu smo se osredotočili na gramoznico Strnišče, ki se nahaja v Občini Kidričevo in ima odličen potencial za odprtje učilnice v naravi. V gramoznici se nahajata dva ribnika, večji in manjši. Do sredine velikega ribnika vodi lesen most. V gramoznici stojita tudi čebelnjak in lesena hiša. Pripravili smo vzgojno-izobraževalne dejavnosti za izvajanje v omenjeni učilnici v naravi. Zamislili smo si, da bi obiskovalci dejavnosti izvajali s pomočjo t. i. raziskovalnih škatel, katerih metodično usmeritev smo v magistrskem delu natančneje opisali. Pripravili smo štiri raziskovalne škatle na različne teme: orientacija, geografija rastlinstva in prsti, vodovje in škatla zabave. Vsaka raziskovalna škatla ima različno število nalog, ki se navezujejo neposredno na gramoznico in temo škatle. Obiskovalci tako ob reševanju zastavljenih nalog sami raziskujejo učilnico v naravi in si s tem pridobijo nove informacije o okolju, v katerem se nahajajo, o izbranih geografskih vsebinah, o metodah geografskega proučevanja, obenem pa vrednotijo učenje, ki je možno tudi skozi zabavo, in razvijajo sodelovalne veščine.
Ključne besede: Učilnica v naravi, geografija, gramoznica Strnišče, raziskovalna škatla.
Objavljeno v DKUM: 19.03.2019; Ogledov: 1529; Prenosov: 160
Celotno besedilo (4,90 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati stanje šolskih vrtov v Pomurju. Cilj dela je bil predstavitev in zbiranje številčnih podatkov o pomurskih šolah, ki imajo šolske vrtove, ter analiza stanja šolskih vrtov na posameznih šolah. Raziskavo smo izvedli v dveh ločenih delih, in sicer z dvema anketnima vprašalnikoma. Prvi del smo izvedli s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, kjer je sodelovalo 38 pomurskih osnovnih šol, drugega smo izvedli z nestrukturiranim intervjujem, kjer je vzorec zajemal 9 pomurskih osnovnih šol, ter s fotografiranjem vrtov. Podrobna analiza podatkov, pridobljenih z intervjujem, zajema: vrste vrtov in rastlin, velikost in lokacijo vrta, pripomočke vrta, opravila na šolskem vrtu, organiziranost in izgradnjo vrta ter vključenost pomurskih osnovnih šol v projekte, vključenost učencev in staršev v delovanje vrta, uporabo pridelkov z vrta ter varnost učencev na vrtu. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljeni pomurska regija, naravne danosti te regije, pomen šolskih vrtov za razvoj regije, naravoslovne vsebine iz učnih načrtov prvega in drugega triletja, ki vključujejo dejavnosti, povezane s šolskim vrtom, definicije šolskega vrta in opredelitve vrst šolskih vrtov. V empiričnem delu smo povzeli praktične izkušnje šol s šolskimi vrtovi v Pomurju in jih statistično ovrednotili. Predstavljene so dejavnosti, ki popularizirajo izobraževanje, povezano s šolskim vrtom in ga delajo še dostopnejšega.
Ključne besede: šolski vrt, Pomurje, osnovna šola, naravoslovna pismenost, izkustveno učenje, učilnica v naravi, intervju
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1323; Prenosov: 153
Celotno besedilo (2,18 MB)

Opis: V diplomskem delu je zasnovana učilnica v naravi za ožje območje Občine Lendava. Učilnica v naravi predstavlja inovativni pristop k pouku, ki pomeni pouk na prostem oz. povsod tam, kjer se lahko iz okolja kaj naučimo. Na območju Občine Lendava so tako njene zgodovinske in geografske poteze kot predlaga zasnova, lahko uporabljene v izobraževalne namene; torej pri pouku zgodovine in geografije, prav tako pa za ostale obiskovalce kraja. V diplomskem delu so podana tudi teoretična izhodišča terenskega dela, učnih poti in učilnice v naravi kot podlaga za pravilno razumevanje in zasnovo učilnice v naravi. Znotraj učilnice v naravi je nato zasnovanih 19 učnih točk, ki prikazujejo bistvene zgodovinske, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti območja. K vsaki od učnih točk so dodani učni cilji iz učnih načrtov geografije in zgodovine za osnovno šolo in splošno gimnazijo ter primeri nalog ob obisku posamezne točke.
Ključne besede: Občina Lendava, učilnica v naravi, terensko delo, učna pot
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 2999; Prenosov: 450
Celotno besedilo (37,80 MB)