| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EVIDENTIRANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI POLJČANE ZA IZOBRAŽEVALNE NAMENE
Jasmina Pahole, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo možnosti vključevanja naravne in kulturne dediščine v občini Poljčane za izobraževalne namene. Najprej smo z deskriptivno metodo prikazali stanje varovanih in zavarovanih površin v Sloveniji ter zakonodajo, ki velja zanje. V učnem načrtu geografije v osnovni in srednji šoli (splošni gimnaziji) smo poudarili cilje, za dosego katerih je predvideno terensko delo ali ekskurzija. Z metodo ocenjevalnih listov za naravne znamenitosti ter kulturne spomenike smo na terenu evidentirali naravno in kulturno dediščino v občini Poljčane ter poiskali možnosti njenega vključevanja v izobraževalne procese. Ugotovili smo, da ima občina Poljčane zelo bogato naravno in kulturno dediščino, ki jo je prek učnih poti ter ekoremediacijskega (ERM) poligona v Modražah zelo dobro vključila v izobraževanje. Z vzpostavitvijo Razvojnega centra narave v Poljčanah, Centra naravne in kulturne dediščine ter Infocentra za geologijo, geomorfologijo in rudarstvo ter preostale izobraževalne infrastrukture pa ima občina Poljčane zelo dobro možnost, da postane izobraževalno in promocijsko središče tovrstnih projektov v Sloveniji in tem delu Evrope.
Ključne besede: naravna in kulturna dediščina, občina Poljčane, trajnostni razvoj, ekoremediacijski poligon, Učilnica v naravi, Razvojni center narave
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2402; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

2.
OBČINA LENDAVA KOT UČILNICA V NARAVI
Laura Gerenčer, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je zasnovana učilnica v naravi za ožje območje Občine Lendava. Učilnica v naravi predstavlja inovativni pristop k pouku, ki pomeni pouk na prostem oz. povsod tam, kjer se lahko iz okolja kaj naučimo. Na območju Občine Lendava so tako njene zgodovinske in geografske poteze kot predlaga zasnova, lahko uporabljene v izobraževalne namene; torej pri pouku zgodovine in geografije, prav tako pa za ostale obiskovalce kraja. V diplomskem delu so podana tudi teoretična izhodišča terenskega dela, učnih poti in učilnice v naravi kot podlaga za pravilno razumevanje in zasnovo učilnice v naravi. Znotraj učilnice v naravi je nato zasnovanih 19 učnih točk, ki prikazujejo bistvene zgodovinske, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti območja. K vsaki od učnih točk so dodani učni cilji iz učnih načrtov geografije in zgodovine za osnovno šolo in splošno gimnazijo ter primeri nalog ob obisku posamezne točke.
Ključne besede: Občina Lendava, učilnica v naravi, terensko delo, učna pot
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2040; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (37,80 MB)

3.
UČNI POLIGON MODRAŽE KOT UČILNICA V NARAVI ZA PREDŠOLSKO VZGOJO
Sandra Časar, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno dosedanje razumevanje trajnosti in trajnostnega razvoja, prikazan je pomen vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki se začenja prav na nivoju predšolske vzgoje in sega vse do vseživljenjskega izobraževanja. Opisan je tudi pojem okoljskega izobraževanja, primeri le-tega v tujini in pri nas, cilji okoljskega izobraževanja in njegova zastopanost v Kurikulumu za vrtce. Ugotavljamo, da se namesto pojma okoljska vzgoja vse bolj uporablja »vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj – VITR. Tudi v nalogi smo uporabili VITR, saj je to širši pojem od okoljske vzgoje (VITR zajema vzgojo in izobraževanje za okolje, ljudi in ekonomijo). Pomembno vlogo ima izkustveno izobraževanje, zato je v diplomskem delu podrobneje predstavljen Učni poligon Modraže, ki nudi pogoje za vzgojo in izobraževanje v naravi. V empiričnem delu diplomskega dela so podrobneje predstavljeni pogoji za VITR na učnem poligonu v Modražah. Posebno pozornost smo namenili izboru učnih okolij, ki so primerna za predšolsko vzgojo. Pripravili smo vsebine in metodološke pristope za uporabo izbranih učnih okolij v praksi predvsem za vzgojitelje, ki lahko potem na osnovi izkušenj iz učnega poligona Modraže prenesejo ideje v lastno šolsko okolje in vključijo izkustveno vzgojo in izobraževanje v vsakdanjem pedagoškem delu in življenju nasploh.
Ključne besede: trajnostni razvoj, učilnica v naravi, izkustveno izobraževanje, učni poligon Modraže, predšolska vzgoja, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj.
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 2307; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

4.
Šolski vrtovi v Pomurju
Patricija Utroša, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati stanje šolskih vrtov v Pomurju. Cilj dela je bil predstavitev in zbiranje številčnih podatkov o pomurskih šolah, ki imajo šolske vrtove, ter analiza stanja šolskih vrtov na posameznih šolah. Raziskavo smo izvedli v dveh ločenih delih, in sicer z dvema anketnima vprašalnikoma. Prvi del smo izvedli s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, kjer je sodelovalo 38 pomurskih osnovnih šol, drugega smo izvedli z nestrukturiranim intervjujem, kjer je vzorec zajemal 9 pomurskih osnovnih šol, ter s fotografiranjem vrtov. Podrobna analiza podatkov, pridobljenih z intervjujem, zajema: vrste vrtov in rastlin, velikost in lokacijo vrta, pripomočke vrta, opravila na šolskem vrtu, organiziranost in izgradnjo vrta ter vključenost pomurskih osnovnih šol v projekte, vključenost učencev in staršev v delovanje vrta, uporabo pridelkov z vrta ter varnost učencev na vrtu. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljeni pomurska regija, naravne danosti te regije, pomen šolskih vrtov za razvoj regije, naravoslovne vsebine iz učnih načrtov prvega in drugega triletja, ki vključujejo dejavnosti, povezane s šolskim vrtom, definicije šolskega vrta in opredelitve vrst šolskih vrtov. V empiričnem delu smo povzeli praktične izkušnje šol s šolskimi vrtovi v Pomurju in jih statistično ovrednotili. Predstavljene so dejavnosti, ki popularizirajo izobraževanje, povezano s šolskim vrtom in ga delajo še dostopnejšega.
Ključne besede: šolski vrt, Pomurje, osnovna šola, naravoslovna pismenost, izkustveno učenje, učilnica v naravi, intervju
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 248; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

5.
Šolski vrt kot raziskovalna učilnica
Nina Levart, 2018, magistrsko delo

Opis: Z zaključnim delom smo predstavili učni vrt kot raziskovalno (geografsko) učilnico. Menimo, da je učni vrt učencem v pomoč pri razumevanju naravnogeografskih vsebin, lokalnega okolja ter pri izoblikovanju okoljskih vrednot. V njem potekajoči pouk je v veliki meri praktično, raziskovalno in medpredmetno zasnovan, s čimer se učenci učijo kompleksnega razmišljanja in učenja za življenje. Didaktično uporabnost učnih vrtov so potrdili tudi rezultati naše raziskave. Izvedli smo jo na osnovi pedagoškega eksperimenta, v katerem smo načrtovali, izvedli in ovrednotili praktični preizkus učenja na učnem vrtu z izbrano skupino učencev, ter na osnovi anketiranja učiteljev šestih vzgojno-izobraževalnih ustanov z učnim vrtom ter intervjuvanja dveh ravnateljic. Poizvedovali smo, v katere namene ga koristijo, kako pogosto, pri katerih predmetih, katere so njegove prednosti, ali se soočajo s kakšnimi težavami idr. Ugotovili smo, da sodelujoči v raziskavi prepoznavajo uporabno vrednost učnega vrta, da je pogostost njegove uporabe odvisna od predmeta, ki ga poučujejo (sodelujoči so izpostavili naravoslovne predmete) ter da so učenci pri izvajanju aktivnosti na vrtu bolj motivirani kakor v učilnici. Na primeru dobrih praks že vzpostavljenih učnih vrtov, pri katerih smo sodelovali v okviru ERM-centra FF UM, smo pripravili napotke za načrtovanje in vzdrževanje učnih vrtov. Zasnovali smo jih po metodah permakulture. Možnosti načrtovanja in izvajanja pouka geografije na učnem vrtu smo preverili v aktualnih učnih načrtih za geografijo v osnovni šoli in na gimnaziji (splošni, klasični in ekonomski). Na osnovi izbranih učnih ciljev smo ob upoštevanju medpredmetnih korelacij izbrali tiste učne metode, za katere menimo, da so za učenje na vrtu najustreznejše in na podlagi tega oblikovali primere učnih aktivnosti. Vključili smo naslednje učne metode: učni eksperiment, demonstracijo, analizo, »brainstorming« (možganska nevihta) in učni razgovor. S pedagoškim eksperimentom smo načrtovano učno delo tudi izvedli in ga s samorefleksijo v praksi preverili na učnem vrtu OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: šolski vrt, učilnica v naravi, geografija, medpredmetne povezave, učna priprava, metode geografskega raziskovalnega dela, permakultura.
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 459; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

6.
Potencialne geografske učne dejavnosti v gramoznici strnišče
Boštjan Jus, 2019, magistrsko delo

Opis: Ljudje se najlažje učimo neposredno, prek lastne izkušnje in uporabe čutil. V ta namen so nastale učilnice v naravi, ki omogočajo, da učenci in drugi obiskovalci urijo različne sposobnosti, v ospredju pa je geografsko opazovanje. Naučijo se uporabljati različne metode, s katerimi raziskujejo in hkrati pridobivajo novo znanje. Učilnice v naravi naj bi imele urejeno infrastrukturo in materiale, ki omogočajo ustrezno učenje. Kriteriji ustreznosti učilnic v naravi niso predpisani, zato smo v magistrskem delu oblikovali nekaj ključnih izhodišč oz. vprašanj za oblikovanje le-teh. Učilnice v naravi naj bi bile opremljene z ustrezno infrastrukturo, ki bi omogočala vzgojno-izobraževalne aktivnosti. Okolje naj bi bilo dostopno in opremljeno z informacijskimi tablami ter primerno za obisk obiskovalcev različnih starostnih skupin. To tudi pomeni, da naj bi bile naloge, zastavljene obiskovalcem, prilagojene njihovi starosti, obenem pa zastavljene tako, da bi omogočale samostojno opravljanje nalog. Poleg tega naj bi se naloge medpredmetno povezovale. Priporočljivo bi bilo imeti zloženko ali knjižico s splošnimi informacijami o učilnici v naravi, dobrodošla bi bila tudi spletna stran, kjer lahko obiskovalci dostopajo do informacij in zemljevida oz. načrta učne poti, ki obiskovalce vodi po učilnici v naravi. Zelo ugodno pa bi bilo tudi vodenje z vodičem. Ko smo tako formirali nabor kriterijev, smo z njihovo pomočjo ovrednotili izbrane učilnice v naravi v Sloveniji in tujini. Zajeli smo učni poligon za samooskrbo Dole, učni center Ajda Koroška – dvorec Bukovje, ekološko učno pot ob ribniku Vrbje, učni poligon za ekoremediacije v kmetijstvu – Grm Novo mesto, gozdno učno pot Skavtek, učilnico v naravi – učno pot Onger in učilnico v naravi – Ruperč Vrh. Kot primere iz tujine smo analizirali in ovrednotili Derbyshire in Darcy Lever v Angliji, Vulkanland v Avstriji, Ballon des Vosges v Franciji, Rhön v Nemčiji, rečno delto reke Skjern na Danskem, The Wadden Sea na Nizozemskem in Arche Noah (Noetova barka) v Avstriji. Ugotovili smo, da v Sloveniji večina učilnic v naravi ustreza zastavljenim kriterijem, medtem ko bi lahko primere iz tujine ovrednotili širše, bolj kot kompleksne turistične destinacije. V empiričnem oz. aplikativnem delu smo se osredotočili na gramoznico Strnišče, ki se nahaja v Občini Kidričevo in ima odličen potencial za odprtje učilnice v naravi. V gramoznici se nahajata dva ribnika, večji in manjši. Do sredine velikega ribnika vodi lesen most. V gramoznici stojita tudi čebelnjak in lesena hiša. Pripravili smo vzgojno-izobraževalne dejavnosti za izvajanje v omenjeni učilnici v naravi. Zamislili smo si, da bi obiskovalci dejavnosti izvajali s pomočjo t. i. raziskovalnih škatel, katerih metodično usmeritev smo v magistrskem delu natančneje opisali. Pripravili smo štiri raziskovalne škatle na različne teme: orientacija, geografija rastlinstva in prsti, vodovje in škatla zabave. Vsaka raziskovalna škatla ima različno število nalog, ki se navezujejo neposredno na gramoznico in temo škatle. Obiskovalci tako ob reševanju zastavljenih nalog sami raziskujejo učilnico v naravi in si s tem pridobijo nove informacije o okolju, v katerem se nahajajo, o izbranih geografskih vsebinah, o metodah geografskega proučevanja, obenem pa vrednotijo učenje, ki je možno tudi skozi zabavo, in razvijajo sodelovalne veščine.
Ključne besede: Učilnica v naravi, geografija, gramoznica Strnišče, raziskovalna škatla.
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 220; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

7.
Testiranje e-gradiv pripravljenih v projektu Digitalizacije pinetuma Botaničnega vrta UM z dijaki Srednje lesarske šole Maribor
Manja Kancler, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je raziskati, ali e-gradiva o sklopu pinetum v Botaničnem vrtu UM, ki so nastala v okviru projekta ŠIPK, prispevajo k ravni znanja dijakov, ali je tovrstno učenje primerno in prijazno za uporabo ter ali so vsebine dovolj razumljive in zanimive. V raziskavo smo vključili dijake Srednje lesarske šole Maribor, smer gozdar in gozdarski tehnik. Znanje posameznih dijakov o iglavcih smo preverili pred in po prebiranju v projektu nastalih e-gradiv s kvizoma (kviz 1 in kviz 2), ki smo ju oblikovali v okolju Moodle. Dijaki, razdeljeni v dve skupini, so se z gradivi seznanili in kviz 2 reševali v učilnici (skupina 1) ali ob obisku pinetuma (skupina 2). Rezultati rešenih kvizov pred branjem e-gradiv so slabši (25,6 točk) od tistih, ki so bili rešeni po seznanitvi (29,5 točk), ne glede na to, kje (v predavalnici ali botaničnem vrtu) so gradiva prebirali. Delež prebranih gradiv (v povprečju 25–50 %) ne vpliva na uspešnost reševanja kviza 2. Kljub temu so dijaki všečnost poučevanja v naravi in uporabo IKT pri pouku na 7-stopenjski lestvici ocenili z oceno 5,3.
Ključne besede: metode učenja, učilnica v naravi, kombinirano učenje, pinetum, botanični vrt
Objavljeno: 04.09.2019; Ogledov: 121; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

8.
Učilnica v naravi pri osnovni šoli fram
Saša Radinović, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo izdelali učilnico v naravi pri osnovni šoli Fram, ki je namenjena proučevanju naravnogeografskih značilnosti pokrajine. Menimo, da je učenje na prostem izredno pomembno pri doseganju učnih ciljev predmetov v osnovni šoli (npr. spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba in geografija), tako z vidika uspešnosti kot tudi motivacije. Predstavili smo potek izdelave učilnice v naravi, vse od ugotavljanja pogojev za vzpostavitev učilnice v naravi do njene končne podobe. V nadaljevanju smo predstavili didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi ter s pomočjo pregleda učnih načrtov zgoraj navedenih predmetov v osnovni šoli ugotavljali, katere učne cilje bi bilo smiselno dosegati izven učilnice. Izdelali smo tudi didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi, katere predstavljajo smernico njene uporabnosti. S pomočjo kataloga terenskih metod dela smo želeli uporabnikom učilnice v naravi podati več možnosti izvajanja posameznih dejavnosti na prostem. V nadaljevanju smo izdelali konkretizirane primere raziskovalnega dela v učilnici v naravi pri osnovni šoli Fram. Tako smo izdelali primere učnih priprav in učnih listov za klasično terensko delo pri pouku geografije v 9. razredu, projektno delo z naslovom Šolski vrt – razgiban življenjski prostor kot korak k samooskrbi za 2., 5. in 9. razred in eksperimentalno učno delo z naslovom Podnebne spremembe za 3., 5. in 9. razred. S slednjima primeroma smo želeli prikazati nadgrajevanje učnih vsebin in učnih ciljev po vertikali posameznih predmetov. V zadnjem delu smo ovrednotili uporabnost vzpostavljene učilnice v naravi med učitelji posameznih predmetov osnovne šole Fram. Učitelji so podali mnenje o izvajanju možnih dejavnosti v učilnici v naravi, hkrati pa podali možnosti o vzpostavitvi posameznih objektov, ki jih sami pogrešajo pri svojem delu.
Ključne besede: učilnica v naravi, terensko delo, učenje v naravi, geografija, metode geografskega raziskovanja v naravi
Objavljeno: 05.03.2020; Ogledov: 104; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici