| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Učenje angleškega jezika v sloveniji s pomočjo medijev nekoč in danes : diplomsko delo
Tilen Caf, 2023, diplomsko delo

Opis: Mediji se v Sloveniji in po celem svetu vedno bolj masivno uporabljajo. Uporabljajo se za komunikacijo, za zabavo, za pridobivanje novic in podobno. Lahko pa se uporabljajo tudi za informiranje o določenih temah za katere je posameznik zainteresiran, vključno z učenjem tujega jezika. Učenje tujih jezikov dandanes postaja vse lažje zaradi enostavnega dostopa do gradiv in informacij preko spleta. Vsak, ki ima internetno povezavo lahko dostopa do filmov v tujem jeziku, serij, knjig, stripov in ostalih medijev preko katerih je možno spoznavati tuj jezik.
Ključne besede: Učenje tujega jezika, angleški jezik, mediji, nekoč in danes
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
Percepcija modalnosti slovenskih univerzitetnih študentov: epistemično in deontično v primerjavi z semantičnim pomenom : epistemic and deontic vs. semantic meaning
Jure Bertalanič, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Percepcija modalnosti slovenskih univerzitetnih študentov: epistemično in deontično v primerjavi s semantičnim pomenom je podati vpogled v to, kako angleško modalnost dojemajo naravni govorci slovenščine, ki študirajo angleščino na univerzitetni ravni. Teoretični del temeljito vzpostavi pojme modalnosti, razlike med epistemično in deontično modalnostjo ter semantičnim pristopom. Nadalje temeljito analiziramo tipično rabo osrednjih modalnih glagolov can, could, may, might, must, have (to), should in ought (to) tako v epistemičnem/deontičnem kot v semantičnem smislu. Empirični del temelji na raziskavi, v kateri je 57 študentov anglistike Univerze v Mariboru odgovarjalo na vprašanja iz vprašalnika o modalnosti in podajalo svoja pojasnila o zaznanih pomenih modalnih izjav. S pomočjo vprašalnika smo lahko preverili in ugotovili, v kolikšni meri slovenski študenti anglistike poznajo in uspešno uporabljajo modalne glagole can, could, may, might, must, have (to), should in ought (to). Nadalje se je vprašalnik osredotočil na to, ali je zaznavanje epistemičnih in deontičnih variacij navedenih načinov študentov primerljivo z dojemanjem naravnih govorcev. Analizirali smo tudi podatke, da bi ugotovili, ali obstajajo opazne razlike v dojemanju angleške modalnosti med moškimi in ženskami.
Ključne besede: angleška modalnost, učenje angleščine kot tujega jezika, učenje jezika, angleška slovnica, deontična modalnost, epistemična modalnost
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 175; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

3.
Stališča študentov treh fakultet do poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Jerneja Kuglar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo stališča študentov predšolske vzgoje do poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu predstavljamo vlogo poučevanja tujega jezika, opisujemo stanje zgodnjega poučevanja tujega jezika v Sloveniji in v nekaterih drugih državah ter predstavljamo pregled predmetnikov pedagoških fakultet, oddelkov za predšolsko vzgojo Univerze v Mariboru, Ljubljani in na Primorskem. Prav tako opisujemo trenutno stanje vključevanja tujega jezika v vrtec in pregled nekaterih sodobnih raziskav o stališčih študentov, vzgojiteljev, staršev o vključevanju tujega jezika v predšolsko obdobje. Empirični del naloge prikazuje rezultate opravljene raziskave, kjer študenti predšolske vzgoje pedagoških fakultet, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, podajo stališča o učenju in poučevanju tujega jezika v predšolskem obdobju. Rezultati prikazujejo, da se študenti večinoma (55,7 %) strinjajo z obveznim poučevanjem tujega jezika v vrtcih. Nekateri pa bi ga raje ponudili kot obogatitveno dejavnost. Stališča študentov niso odvisna od izbire pedagoške fakultete, nobena fakulteta pa v času študija predšolske vzgoje ne omogoča pridobitve ustreznih kompetenc za poučevanje tujega jezika v zgodnjem obdobju.
Ključne besede: stališča študentov, učenje tujega jezika v predšoslkem obdobju, pedagoška fakulteta, celosten razvoj, Kurikulum za vrtce
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 733; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
Slikanice kot pripomoček za poučevanje tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Patricija Celec, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo podrobneje raziskali izbrane slikanice, jih analizirali in sestavili učne priprave za poučevanje tujega jezika angleščine s pomočjo slikanic. V teoretičnem delu magistrskega dela smo preučili slikanice, spoznali oblike in tipe slikanic. Prav tako smo še podrobneje raziskali uporabo slikanic pri učenju in poučevanju tujega jezika v otroštvu, razloge za in proti, kriterije za izbor in dejavnosti z uporabo slikanic. Preučili smo tudi že obstoječe raziskave. V empiričnem delu magistrskega dela smo opravili podrobno analizo šestih slikanic, ter zanje spisali podrobne učne priprave, ki bodo v pomoč tako učiteljem razrednega pouka kot učiteljem tujega jezika, ki poučujejo v 1. VIO OŠ. Pri podrobni in obsežni analizi smo se opirali na prilagojene kriterije za izbor slikanice pri pouku tujega jezika v otroštvu in preverili, v kolikšni meri analizirane slikanice izpolnjujejo kriterije. Analiza je pokazala, da smo izbrali kvalitetne slikanice, tako po sami vsebini kot tudi po ilustracijah in sporočilni vrednosti. Ugotovili smo, da so vse preučevane slikanice primerne za učenje in poučevanje tujega jezika v otroštvu, saj vključujejo bogato tujejezikovno besedišče, omogočajo medpredmetno povezovanje z ostalimi učni predmeti, imajo pa tudi velik izobraževalni potencial. Slikanice so zakladnica različnih pomembnih življenjskih vrednot.
Ključne besede: slikanice, učenje in poučevanje tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, učne priprave
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 902; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (5,77 MB)

5.
Spletno okolje za utrjevanje znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika za delo v gostinskem sektorju
Nikita Holc, 2021, magistrsko delo

Opis: Učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika je v današnjem času aktualno bolj kot kadar koli poprej. Vse več ljudi se predvsem iz kariernih razlogov odloča za delo v tujini in jezik je tisti, ki je prvi pogoj za uspešno vključevanje v družbo za posameznika in posameznico nove države. V magistrskem delu je predstavljeno področje poučevanja odraslih, vezano na poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika za namen dela v gostinsko-turističnem sektorju, natančneje v delu strežbe. Posamezniki in posameznice, ki v ta namen opravijo osnovni tečaj slovenščine, v nadaljevanju potrebujejo sredstvo, s katerim lahko svoje znanje utrjujejo. V ta namen magistrsko delo podaja konkretne primere nalog, ki so primerne za interaktivno okolje, s katerimi bi učeči se posamezniki in posameznice lahko svoje znanje utrjevali. Naloge so razdeljene v tri tematske sklope, to so besedišče, slovnica in sporočanje. Vse naloge so sestavljene glede na realne situacije, ki jih bodo posamezniki in posameznice doživeli na svojem delovnem mestu. Magistrskemu delu je v prilogi dodan interaktivni dokument, ki predstavlja primer realizacije empiričnega dela magistrskega dela in je primeren za takojšnjo uporabo v procesu učenja. Cilj magistrskega dela je, da bi sestavljene naloge kar najhitreje dosegle učeče posameznike in posameznice ter s tem konkretno izboljšale proces učenja slovenščine kot drugega in tujega jezika v konkretnih življenjskih situacijah.
Ključne besede: učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika, poučevanje odraslih, vseživljenjsko učenje, naloge za utrjevanje znanja, gostinsko-turistični sektor
Objavljeno v DKUM: 06.05.2021; Ogledov: 997; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

6.
Razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol v Sloveniji z vidika učiteljev
Valentina Čeh, Matea Tenko, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine (1.-4. razred) ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol. Teoretični del magistrske naloge sloni na preučevanju otrokovega razvoja in kako le-ta vpliva na učenje tujega jezika ter kakšna je vloga učitelja prav pri tem procesu. Pozorni morajo biti na otrokovo osebnost, njegove učne sposobnosti in motiviranost ter v skladu s tem izbrati didaktične metode in strategije dela. Cilj empiričnega dela magistrske naloge je bil raziskati razlike v delu med razrednimi in predmetnimi učitelji ter s kakšnimi težavami se soočaju pri poučevanju.
Ključne besede: učenje tujega jezika, zgodnje poučevanje angleščine, strategije in metode poučevanja, učna priprava, učbenik, problemi poučevanja.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1364; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1014,46 KB)

7.
Pospeševanje slušnega razumevanja v nemščini kot tujem jeziku z uporabo glasbe
Sergeja Plemenitaš, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na pospeševanje slušnega razumevanja v nemškem kot tudi tujem jeziku. Teoretični del predstavlja osnovo, na kateri je zgrajeno diplomsko delo. Najprej je predstavljena skupna povezava med jezikom in glasbo. Različne raziskave kažejo, da naj bi glasba in jezik imela veliko skupnega. Njun predhodnik naj bilo jezikovno "petje", s katerim so ljudje komunicirali. Domneve dokazujejo, kako pomembna je melodija in to, da naj bi se že v takratnih časih z njo sporazumevali. Prav tako je omenjen njihov skupni razvoj. V naslednjih dveh poglavjih je opisano učenje jezika in prav tako učenje tujega jezika. Pri tujem jeziku je pomembno vedeti, da se je slovnice lažje naučiti kot sam izgovor, tempo, dinamiko, melodijo, celo ritem, na katerega vplivajo prozodične značilnosti. Fonetične kompetence, prozodija in razumevanje poslušanja so prav tako zelo pomembna. Poslušanje glasbe je tudi ena izmed najbolj priljubljenih rekreativnih možnosti za mlade in je zato nedvomno pomembna motivacijska spodbuda v učilnici. Glasba in pesmi nudijo tudi veliko informacij, npr. o življenju v ožjem pomenu besede ali o kulturnih vidikih v širšem pomenu. Kljub vsem tem pozitivnim vidikom uporabe glasbe se ne uporablja pogosto pri učenju tujega jezika. Eden od razlogov za to je, da se veliko učiteljev pritožuje, da potrebujejo dolgo časa, da najdejo primerno pesem za določeno lekcijo. V naslednjih poglavjih je podrobno predstavljeno na splošno učenje jezika, kot tudi tujega jezika s pomočjo glasbe. Predstavljene so prav tako fonetične kompetence, ki so za jezike zelo pomembne. Navedeni so prozodični elementi (govorna melodija, ritem, dinamika). Enaki prozodični elementi so vidni tudi v glasbi. Poglavje o slušnem razumevanju, ki je zadnje pri teoretičnem delu, predstavlja splošni opis tega pojma. Omenjene so kompetence, ki jih lahko v zelo kratkem času s pomočjo slušnega razumevanja pridobiš in s tem izboljšaš svoje znanje o jeziku. V empiričnem delu sta izbrana dva vidika, s katerima se lahko skozi slušno razumevanje naučimo samo izgovorjavo, melodijo posameznega jezika. Ta dva pristopa spodbujata glasbene sposobnosti, ki se izboljšujejo skozi poslušanje. Ta dva pristopa sta metafora in glasbeni trening vadba (»Musiktraining«) in se še ne uporabljata v razredu, čeprav si je izgovorjavo veliko lažje zapomniti. Čeprav se metafore v vsakdanjem jeziku uporabljajo, se pri pouku uporabljajo predvsem v literaturi (v poeziji pogosteje). Učenci se ne zavedajo, da se lahko naučijo tudi prozodične vidike govora. To je še en način, pri katerem se lahko spodbujajo glasbene kompetence. Menim, da je metoda z glasbenim treningom večini ljudi bolj zanimiva, saj tudi v vsakdanjem življenju obstaja močna potreba po glasbeni porabi. Vsak ima svoj glasbeni slog, s katerim se lahko melodijo približa drugemu jeziku. Ena vrsta so rep pesmi, te so zelo poseben glasbeni stil, v katerem večinoma besedila govorijo in ne pojejo. Ta zvrst še posebej pomaga mladostnikom, da se naučijo dobro izgovorjavo jezika. Ta dva načina se ne posvetita toliko slovnici, temveč je bolj poudarjena fonetična in prozodična osnova jezika.
Ključne besede: jezik, glasba, učenje tujega jezika, slušno razumevanje, ritem, melodija, prozodija, metafora, glasbeni trening
Objavljeno v DKUM: 16.11.2018; Ogledov: 1246; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (539,02 KB)

8.
Tuji jezik pri študentih nejezikovnih programov Univerze v Mariboru
Lucija Potočnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga preučuje vprašanje tujega jezika (TJ) pri dodiplomskih študentih nejezikovnih programov Univerze v Mariboru. Pozornost je usmerjena na učenje tujega jezika pri študentih, na njihovo samooceno o znanju tujega jezika, na njihovo neformalno in formalno uporabo tujega jezika ter na njihovo ocenjevanje dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost učenja tujega jezika. Pri tem je bila kontrolirana vloga ocene tujega jezika na maturi in smeri fakultete. V raziskavi je sodelovalo 150 dodiplomskih študentov, ki obiskujejo 2. ali 3. letnik študijskega programa naravoslovne, družboslovne in tehniške smeri Univerze v Mariboru. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval deskriptivno in numerično ocenjevalno lestvico. Rezultati so pokazali, da anketiranci dajejo večji poudarek zunajšolskemu učenju tujega jezika kot pa formalnemu. Ocenjujejo, da na uspešnost učenja tujega jezika v največji meri vplivajo: stik s tujci, program Erasmus izmenjava ter zgodnji začetki učenja tujega jezika. Slednje vpliva tudi na uspešnost pri kasnejšem opravljanju mature v delu, vezanem na tuji jezik. Anketiranci z boljšo oceno na maturi so bili pri samoocenjevanju znanja tujega jezika bolj samozavestni, prav tako pa po tuji študijski literaturi posegajo pogosteje in bolj samoiniciativno kot tisti z nižjo oceno. Največ dobrih ocen tujega jezika na maturi imajo družboslovci, največ odličnih ocen pa naravoslovci, ki so tudi sicer najbolj samoiniciativni ter pogosti uporabniki tuje študijske literature. Skoraj tretjina vseh anketiranih se na dodiplomskem študiju Univerze v Mariboru ni učila nobenega dodatnega jezika, dobra polovica pa se jih uči angleščino. V prihodnje bi morala jezikovna politika na državni ravni stremeti k vertikali poučevanja tujega jezika tudi na dodiplomskem študiju, saj samo znanje angleščine v prihodnosti zagotovo ne bo zadostovalo za uspešno in prodorno nastopanje mladih na evropskem gospodarskem trgu.
Ključne besede: tuji jezik, smeri fakultete, ocena tujega jezika na maturi, dejavniki uspešnosti, formalno učenje tujega jezika, samoiniciativen pristop, Univerza v Mariboru
Objavljeno v DKUM: 03.04.2017; Ogledov: 1707; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

9.
Dojemanje pravilnih in nepravilnih Google Translate prevodov
Dunja Gorenak, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Dojemanje pravilnih in nepravilnih Google Translate prevodov v teoretičnem delu osvetli dosedanja spoznanja o učenju tujih jezikov, pomenu maternega jezika pri usvajanju tujega jezika in vplivu medijev na sam proces učenja tujega jezika. V empiričnem delu pa predstavlja rezultate raziskave o dojemanju 15 naključno izbranih povedi, ki so iz slovenščine prevedene v angleščino s pomočjo prosto dostopnega spletnega prevajalskega orodja Google Translate (https://translate.google.com/). V raziskavi je sodelovalo 113 učencev osnovne in srednje šole. Rezultati vprašalnika kažejo, da imajo z dojemanjem pravilno in nepravilno prevedenih prevodov manj težav učenci z boljšimi ocenami, učenci srednje šole in tisti učenci, ki na internetu preživijo več časa. Raziskava kaže, da učenci v povprečju na internetu preživijo od pol ure do ene ure na dan, vendar čas, ki ga dnevno namenijo internetu, nima negativnega vpliva na oceno, ki jo imajo pri angleščini. Splošno dojemanje pravilno oziroma nepravilno prevedenih prevodov učencev, zajetih v raziskavo, je zadovoljivo.
Ključne besede: učenje tujega jezika, prevajalska orodja, Google Translate, internet in šola
Objavljeno v DKUM: 20.02.2017; Ogledov: 13775; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

10.
Stališča staršev in vzgojiteljev o pomenu zgodnjega učenja tujega jezika otrok v predšolskem obdobju
Katja Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Večjezičnost je postala sestavni del učeče se družbe. Pojavile so se spremembe na tujejezičnem področju, ki jih pogojujejo družbene razmere. S tem pa so se spremenila tudi stališča vzgojiteljev in staršev. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V prvem delu je obravnavan otrokov razvoj. Podrobneje so predstavljeni: področja otrokovega razvoja, vpliv zgodnjega učenja tujega jezika na vsestranski razvoj predšolskega otroka in vloga odraslih pri otrokovem razvoju. Nato sta predstavljena tudi govorni razvoj in njegovi dejavniki. V nadaljevanju so v teoretičnem delu obravnavani še zgodnje učenje tujega jezika in različni vidiki o začetkih učenja tujega jezika. Teoretični del je sklenjen s poglavjem o značilnostih učenja in poučevanja tujega jezika v vrtcih, ki zaobjema evropske smernice, modele poučevanja tujih jezikov, cilje, vlogo vzgojitelja in njegove kompetence ter vlogo staršev. Empirični del je posvečen raziskavi, pri kateri rezultati in njihova analiza temeljijo na stališčih staršev in vzgojiteljev o pomenu zgodnjega učenja tujega jezika otrok v predšolskem obdobju. Vzorec zajema starše, ki imajo svoje otroke vključene v vrtec po vsej Sloveniji in vzgojitelje v teh vrtcih. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Ugotovljeno je, da si starši in vzgojitelji z višjo izobrazbo prizadevajo za zgodnejši začetek učenja tujega jezika kot starši in vzgojitelji z nižjo izobrazbo. Oboji ocenjujejo zgodnje učenje tujega jezika kot pomembnega za otrokov celostni razvoj. Slednje se ocenjuje za pozitivno, saj je ob tem ugotovljeno, da starši in vzgojitelji visoko vrednotijo koristi učenja tujega jezika v predšolskem obdobju.
Ključne besede: otrokov razvoj, starši, vrtec, vzgojitelji, zgodnje učenje tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1626; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.93 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici