| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Naravoslovna učilnica na prostem kot prostor za izvajanje naravoslovno – tehničnih vsebin na razredni stopnji
Tamara Goričan, 2020, magistrsko delo

Opis: Želja po vedenju uporabnosti naravoslovne učilnice na prostem je nastala iz zanimanja po raziskovanju drugačnih pristopov k učenju in uporabnosti izkustvenega učenja, ki je pomemben del otrokovega učnega procesa. Čeprav je teorija o izkustvenem učenju že zelo stara, šele danes lahko vidimo njene vplive v našem šolstvu. Generacije učiteljev se menjajo in z vsakim letom pride nova oseba in nove ideje v šolski okoliš. Izkustveno učenje postaja pomembna komponenta pri sestavljanju znanja učencev in posledično odgovornosti učiteljev. Naše zaključno delo je sestavljeno pretežno iz dveh glavnih delov, kot sta teoretični in empirični, na koncu pa manj obsežnejši praktični del. Teoretičnega dela smo se lotili obširno in zapisali trditve, ki so do sedaj že bile ugotovljene na podlagi izkustvenega učenja in učenja na prostem v naravoslovni učilnici. Pojasnili smo pomembne učinke, ki jih imata narava in okolje na otroka, na njegov razvoj, tako psihičen kot fizičen. Poglobili smo se v naš učni načrt dveh predmetov, spoznavanja okolja ter naravoslovja in tehnike. Pregledali navedene vsebine in jih skušali umestiti in primerjati z uporabo le- teh v naravoslovni učilnici na prostem. Da bi dobili potrditve navedene teorije, smo si v empiričnem delu zastavili kar nekaj raziskovalnih vprašanj, o odnosu učiteljev in učencev do uporabe naravoslovne učilnice na prostem pri predmetih spoznavanje okolja ter naravoslovja in tehnike. S pridobljenimi rezultati preko anketnega vprašalnika smo nato odgovorili na naša raziskovalna vprašanja, ki so podala vpogled v uporabnost naravoslovne učilnice na prostem in izkustvenega učenja.
Ključne besede: razredna stopnja, izkustveno učenje, naravoslovna učilnica na prostem, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 182; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

2.
DIDAKTIČNE IGRE PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA ZUNAJ UČILNICE
Doroteja Majcen, 2014, magistrsko delo

Opis: Didaktična igra se uporablja kot učna metoda, imeti mora vse lastnosti igre in dosegati določene (učne) cilje. Didaktična igra zunaj učilnice nudi učencu izkušnje in ob njej razvija pozitiven odnos do okolja in narave, kar je pri pouku spoznavanja okolja še posebej poudarjeno. V teoretičnem delu smo opredelili predmet spoznavanja okolja ter navedli didaktična priporočila za uresničevanje ciljev predmeta in vpeljevanje pouka spoznavanja okolja v naravo. Našteli in opisali smo didaktične strategije pri poučevanju predmeta spoznavanja okolja ter izpostavili izkustveno učenje. Podrobneje smo opisali didaktične igre in učenje zunaj učilnice. V empiričnem delu smo proučili, kakšen odnos imajo učiteljice razrednega pouka do didaktičnih iger zunaj učilnice, kako načrtujejo in kako izvajajo didaktične igre zunaj učilnice. Za ta namen smo uporabili strukturirani intervju z učiteljicami razrednega pouka. Učiteljice imajo pozitiven odnos do izvajanja didaktičnih iger zunaj učilnice pri pouku spoznavanja okolja, vendar se pri tem srečujejo z določenimi težavami: premalo didaktičnega materiala, premalo spremljevalcev, neprimerna lega šole, finančne omejitve, zahtevnejša učna priprava in tudi pomanjkljiva usposobljenost. Učiteljice menijo, da se učenci raje učijo v naravnem okolju in da je pri tem zapomnitev učne snovi pri učencih boljša. V praktičnem delu predstavljamo dvajset primerov didaktičnih iger zunaj učilnice, ki jih lahko učitelji vključijo v poučevanje predmeta spoznavanje okolja od 1. do 3. razreda.
Ključne besede: spoznavanje okolja, učenje na prostem, izkustveno učenje, didaktična igra zunaj učilnice
Objavljeno: 09.10.2014; Ogledov: 3735; Prenosov: 1526
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

3.
Geografija v šoli v naravi na primeru CŠOD Ajda
Nina Kete, 2011, diplomsko delo

Opis: Tako kot si kemiki težko predstavljajo kemijo brez laboratorija, tako si geografi težko predstavljajo geografijo brez terenskega dela (Brinovec, 1997). Z neposrednim stikom z naravo dobijo učenci svoje lastne interpretacije, ki jih izkustveno doživljajo z vsemi čutili. S tem terensko delo in šola v naravi lahko pripomoreta k razvijanju posameznikovega aktivnega odnosa do pokrajine. V diplomskem delu smo predstavili značilnosti šole v naravi z vidika njenega nacionalnega pomena ter organiziranosti Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), ki je eden izmed najpogostejših izvajalcev šole v naravi v Sloveniji. Opredelili smo pomen terenskega dela in doživljajske pedagogike pri pouku geografije. Ugotovili smo, da je ena izmed temeljnih nalog pouka geografije odkrivanje in pojasnjevanje pojavov in procesov tam, kjer nanje naletimo, in tako, kakor v naravi delujejo. Po didaktični analizi geografskega vzgojno-izobraževalnega potenciala okolice CŠOD Ajda smo izdelali primere učnih priprav za poučevanje geografije v šoli v naravi v CŠOD Ajda, kot primere izkustvenega učenja geografije v izbranem geografskem prostoru.
Ključne besede: geografija, izkustveno učenje, učenje na prostem, učni načrti, Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ajda.
Objavljeno: 08.09.2011; Ogledov: 2694; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

4.
Geografska učna pot skozi Podčetrtek in Olimje
Mojca Pevec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opredelili pomen proučevanja domače pokrajine z izkustvenim učenjem, kar pripomore k zanimanju zanjo in njenemu razumevanju. Predstavili smo možnosti za izvajanje terenskega dela pri pouku geografije z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja na primeru oblikovane geografske učne poti skozi naselji Podčetrtek in Olimje. Na podlagi strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti občine Podčetrtek in na osnovi terenskega raziskovanja oblikovali geografsko učno pot skozi Podčetrtek in Olimje. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi Podčetrtek in Olimje v osnovnih in srednjih šolah. Geografska učna pot je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela na učni poti. Priročnik vsebuje vodnik po geografski učni poti, primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole, učne liste za učence (z rešitvami) in opisana merila ter točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, občina Podčetrtek.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2665; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

5.
UČENJE GEOGRAFIJE NA PROSTEM
Liljana Hronek, 2010, diplomsko delo

Opis: Učenje geografije na prostem zajema vse učenčeve učne aktivnosti izven šolskih prostorov in je zaradi neposrednega stika z okoljem (naravnim in družbenim), ki ga učenec doživlja z vsemi čutili, učno zelo dragoceno in nenadomestljivo. V diplomskem delu smo predstavili terminološko raznolikost poimenovanja učenja na prostem, ki deloma izhaja tudi iz same opredelitve izvedbe izkustvenega učenja ter značilnosti pomembnega učenja geografije na prostem. Z vidika vključenosti učenja geografije na prostem smo analizirali osnovnošolske učne načrte za pouk geografije v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji ter jih med seboj primerjali. Ugotovili smo, da zaradi različnih učnih sistemov v izbranih državah prihaja do različne stopnje zastopanosti učenja geografije na prostem, da pa vse države izkustvenemu učenju namenjajo vedno večjo pozornost. Osnovnošolske učne načrte za pouk geografije v Sloveniji smo z vidika vključenosti učenja geografije na prostem analizirali za obdobje zadnjih 50-ih let. Izdelali smo tudi primer učenja geografije na prostem za 9. razred osnovne šole.
Ključne besede: geografija, učenje na prostem, neposredno opazovanje, učni načrti, osnovna šola, Slovenija, Hrvaška, Nemčija
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2863; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

6.
GEOGRAFSKE EKSKURZIJE V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
Silva Rakuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Nova devetletna šola je prinesla vrsto sprememb tudi na področju pouka geografije. Pouk geografije posreduje temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje Zemlje kot življenjskega prostora, ki ga moramo ohraniti za današnje in prihodnje generacije. Cilj prenove osnovne šole je pri učencih doseči boljše, predvsem pa trajnejše in bolj uporabno znanje. Sodobni pouk poudarja tiste didaktične sisteme, ki od učencev zahtevajo aktivnejšo vlogo in geografija te možnosti ponuja. (Bevc, 1997). Praktično delo učencev in živa izkušnja v okolici so pogosto omenjene poti, ki povečujejo motivacijo učencev in spodbujajo lastno iniciativo, kreativnost in odgovornost. Namen diplomskega dela je predstaviti ekskurzijo kot pomembno didaktično obliko in metodo dela v osnovni šoli. Ekskurzija ponuja učencem možnost, da preko neposredne prostorske stvarnosti sami prihajajo do geografskih spoznanj. Učenci na ekskurziji poglabljajo pridobljena znanja, se urijo v uporabi metod kot so kartiranje, orientacija, anketiranje, merjenje. Ekskurzije so dobra priložnost za medpredmetno povezovanje. Vsaka ekskurzija postavlja učiteljem visoke zahteve: organizacijske naloge, didaktična in metodična priprava povezana z veliko porabo časa, kakor tudi izvedba ekskurzije same. V teoretičnem delu je predstavljen krajši zgodovinski pregled šolskih geografskih ekskurzij, opredeljen je pomen ekskurzij, predstavljene so posamezne faze ekskurzije in terenske učne metode, ki jih uporabljamo pri učenju geografije na prostem. V empiričnem delu so predstavljene štiri geografske ekskurzije za učence od 6. do 9. razreda osnovne šole v različne naravnogeografske pokrajine v Sloveniji.
Ključne besede: devetletna osnovna šola, terensko delo, geografska ekskurzija, medpredmetne povezave, učenje geografije na prostem.
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 3729; Prenosov: 597
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

7.
GEOGRAFSKA UČNA POT SKOZI KRAJEVNO SKUPNOST SENOVO
Lea Opravž, 2010, diplomsko delo

Opis: Dejstvo je, da se učitelji geografije vedno bolj zavedajo pomena aktivnega izkustvenega učenja izven učilnice, učenci pa še vedno premalo poznajo domače okolje in bližnjo pokrajino. Več kot imajo učenci pri pouku geografije možnosti neposredno stopiti v stik s stvarnostjo, višja je stopnja razumevanja in boljša je kvaliteta njihovega znanja. (Potočnik, 2008.) V diplomskem delu z naslovom Geografska učna pot skozi krajevno skupnost Senovo smo oblikovali učno pot z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja. Najprej smo proučili geografsko izobraževalni potencial krajevne skupnosti Senovo ter naselja Senovo in na podlagi terenskih proučevanj zapisali geografsko učno pot skozi krajevno skupnost Senovo. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi krajevno skupnost Senovo v osnovnih in srednjih šolah ter izdelali primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole. Učna pot je opremljena s priročnikom za učitelja, kjer bo našel vse, kar potrebuje pred odhodom na teren. Učnim listom za delo učencev so priložene rešitve, opisana merila in točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti. Območje Senovega je primerno, zanimivo in geografsko pestro za nova spoznanja ter postavitev geografske učne poti skozenj.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2532; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici