1. Sodelovalno učenje in pouk na prostem pri predmetu spoznavanje okolja in družbe : magistrsko deloAstrid Bukovšek, 2023, magistrsko delo Opis: Tradicionalno poučevanje, ki temelji na pasivnem prejemanju informacij in pomanjkanju medsebojnih interakcij, je priporočljivo nadomestiti z aktivnim sodelovanjem, kritičnim razmišljanjem in samostojno izgradnjo znanja pri učencih. V magistrski nalogi smo se osredotočili na uporabo aktivnih oblik sodelovalnega učenja in učenja na prostem kot učinkovitih učnih pristopov. Glavni namen magistrske naloge je bil izdelati priprave za pouk na prostem v povezavi s sodelovalnim učenjem od 1. do 5. razreda. V okviru naloge smo pripravo za 1. razred tudi izvedli. Evalvirali smo jo z mnenjem otrok ter prisotne učiteljice ter dodali lastna opažanja. Rezultati izvedbe so pokazali, da je sodelovalno učenje in učenje na prostem pozitivno vplivalo na motivacijo učencev, razvoj njihovih socialnih veščin, povečanje zavzetosti, globlje razumevanje in uporabo učne snovi.
Ključne besede: sodelovalno učenje, pouk na prostem, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 121
 Celotno besedilo (16,09 MB) |
2. Proces vključevanja učenja na prostem v geografski kurikul : magistrsko deloUrška Žižek, 2023, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil analizirati operativne učne cilje, zapisane v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli glede na to, ali jih je možno realizirati na prostem oz. izven učilnice ter oblikovati dva scenarija vključitve učenja na prostem v osnovnošolski izvedbeni letni učni načrt oz. pripravo za pouk geografije na dveh različnih nivojih, konservativnem in progresivnem. V teoretičnem delu smo opredelili pomen in umeščenost terenskega dela v pouk geografije v osnovni šoli. Opredelili smo tudi pogoje za izvedbo terenskega dela za namene izobraževanja, prednosti in ovire pri vključevanju terenskega dela v izobraževanje ter proces izvajanja učenja na prostem. Empirični del magistrskega dela temelji na pripravi dveh izvedbenih letnih načrtov oz. priprav, usmerjenih v vključevanje učenja na prostem v osnovnošolski pouk geografije, ena na konservativnem oz. osnovnem nivoju ter ena na progresivnem oz. naprednem nivoju. V ta namen smo oblikovali tudi predloge priprav učenja na prostem pri pouku geografije v osnovni šoli, ki bi jih lahko vključili na osnovni oz. napredni nivo letnega načrtovanja. Ob tem smo uporabili metodo intervjuja, s katero smo učiteljici geografije v osnovni šoli predstavili oba pripravljena letna izvedbena kurikula za vključevanje učenja na prostem v pouk geografije. Na osnovi ugotovljenega zaključujemo, da je v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli veliko ciljev in vsebin, ki jih je možno realizirati s terenskim delom in da je učenje na prostem možno realizirati na osnovi dveh različnih scenarijev – na osnovnem in naprednem nivoju.
Ključne besede: učenje na prostem, terensko delo, letni načrt dela, učni načrt, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 91
Celotno besedilo (3,07 MB) |
3. Matematični potep po Slovenskih Konjicah s predšolskimi otroki : diplomsko deloNika Pec, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili matematični potep s predšolskimi otroki. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na igro in učenje v predšolskem obdobju, matematiko in naravo v vrtcu, še posebej pa na matematični potep v vrtcu. Usmerili smo se tako na raven otroka, kakor tudi na raven vzgojitelja. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili relacijo, naloge, varnostne ukrepe ter bistvo našega diplomskega dela - načrt in analizo izvedbe matematičnega potepa. Na podlagi teoretičnih znanj smo sprehod načrtovali tako, da je zajemal vsa podpodročja predšolske matematike. Potep smo analizirali s pomočjo posnetka in fotografij, ki smo jih naredili na dan izvajanja. Sprehod je bil sestavljen iz različnih postaj, ki smo jih natančno analizirali, navedli odgovore otrok in njihove načine reševanja problemov ter jih primerjali z mejniki v matematičnem razvoju predšolskih otrok. Otroci so iskali matematiko v stvareh, ki jih spremljajo na vsakdanji ravni. Na podlagi izvedenega matematičnega potepa smo ugotovili, da matematične dejavnosti v naravi otroke izredno motivirajo, sproščajo ter jih spodbudijo, da določene veščine lažje oz. hitreje utrjujejo ali usvajajo.
Ključne besede: matematika, narava, učenje na prostem, predšolsko obdobje, matematični potep
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 930; Prenosov: 143
Celotno besedilo (12,02 MB) |
4. Naravoslovna učilnica na prostem kot prostor za izvajanje naravoslovno – tehničnih vsebin na razredni stopnjiTamara Goričan, 2020, magistrsko delo Opis: Želja po vedenju uporabnosti naravoslovne učilnice na prostem je nastala iz zanimanja po raziskovanju drugačnih pristopov k učenju in uporabnosti izkustvenega učenja, ki je pomemben del otrokovega učnega procesa. Čeprav je teorija o izkustvenem učenju že zelo stara, šele danes lahko vidimo njene vplive v našem šolstvu. Generacije učiteljev se menjajo in z vsakim letom pride nova oseba in nove ideje v šolski okoliš. Izkustveno učenje postaja pomembna komponenta pri sestavljanju znanja učencev in posledično odgovornosti učiteljev. Naše zaključno delo je sestavljeno pretežno iz dveh glavnih delov, kot sta teoretični in empirični, na koncu pa manj obsežnejši praktični del. Teoretičnega dela smo se lotili obširno in zapisali trditve, ki so do sedaj že bile ugotovljene na podlagi izkustvenega učenja in učenja na prostem v naravoslovni učilnici. Pojasnili smo pomembne učinke, ki jih imata narava in okolje na otroka, na njegov razvoj, tako psihičen kot fizičen. Poglobili smo se v naš učni načrt dveh predmetov, spoznavanja okolja ter naravoslovja in tehnike. Pregledali navedene vsebine in jih skušali umestiti in primerjati z uporabo le- teh v naravoslovni učilnici na prostem. Da bi dobili potrditve navedene teorije, smo si v empiričnem delu zastavili kar nekaj raziskovalnih vprašanj, o odnosu učiteljev in učencev do uporabe naravoslovne učilnice na prostem pri predmetih spoznavanje okolja ter naravoslovja in tehnike. S pridobljenimi rezultati preko anketnega vprašalnika smo nato odgovorili na naša raziskovalna vprašanja, ki so podala vpogled v uporabnost naravoslovne učilnice na prostem in izkustvenega učenja.
Ključne besede: razredna stopnja, izkustveno učenje, naravoslovna učilnica na prostem, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika
Objavljeno v DKUM: 25.11.2020; Ogledov: 1217; Prenosov: 201
Celotno besedilo (2,17 MB) |
5. DIDAKTIČNE IGRE PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA ZUNAJ UČILNICEDoroteja Majcen, 2014, magistrsko delo Opis: Didaktična igra se uporablja kot učna metoda, imeti mora vse lastnosti igre in dosegati določene (učne) cilje. Didaktična igra zunaj učilnice nudi učencu izkušnje in ob njej razvija pozitiven odnos do okolja in narave, kar je pri pouku spoznavanja okolja še posebej poudarjeno. V teoretičnem delu smo opredelili predmet spoznavanja okolja ter navedli didaktična priporočila za uresničevanje ciljev predmeta in vpeljevanje pouka spoznavanja okolja v naravo. Našteli in opisali smo didaktične strategije pri poučevanju predmeta spoznavanja okolja ter izpostavili izkustveno učenje. Podrobneje smo opisali didaktične igre in učenje zunaj učilnice.
V empiričnem delu smo proučili, kakšen odnos imajo učiteljice razrednega pouka do didaktičnih iger zunaj učilnice, kako načrtujejo in kako izvajajo didaktične igre zunaj učilnice. Za ta namen smo uporabili strukturirani intervju z učiteljicami razrednega pouka. Učiteljice imajo pozitiven odnos do izvajanja didaktičnih iger zunaj učilnice pri pouku spoznavanja okolja, vendar se pri tem srečujejo z določenimi težavami: premalo didaktičnega materiala, premalo spremljevalcev, neprimerna lega šole, finančne omejitve, zahtevnejša učna priprava in tudi pomanjkljiva usposobljenost. Učiteljice menijo, da se učenci raje učijo v naravnem okolju in da je pri tem zapomnitev učne snovi pri učencih boljša.
V praktičnem delu predstavljamo dvajset primerov didaktičnih iger zunaj učilnice, ki jih lahko učitelji vključijo v poučevanje predmeta spoznavanje okolja od 1. do 3. razreda.
Ključne besede: spoznavanje okolja, učenje na prostem, izkustveno učenje, didaktična igra zunaj učilnice
Objavljeno v DKUM: 09.10.2014; Ogledov: 5419; Prenosov: 1986
Celotno besedilo (2,81 MB) |
6. Geografija v šoli v naravi na primeru CŠOD AjdaNina Kete, 2011, diplomsko delo Opis: Tako kot si kemiki težko predstavljajo kemijo brez laboratorija, tako si geografi težko predstavljajo geografijo brez terenskega dela (Brinovec, 1997). Z neposrednim stikom z naravo dobijo učenci svoje lastne interpretacije, ki jih izkustveno doživljajo z vsemi čutili. S tem terensko delo in šola v naravi lahko pripomoreta k razvijanju posameznikovega aktivnega odnosa do pokrajine.
V diplomskem delu smo predstavili značilnosti šole v naravi z vidika njenega nacionalnega pomena ter organiziranosti Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), ki je eden izmed najpogostejših izvajalcev šole v naravi v Sloveniji. Opredelili smo pomen terenskega dela in doživljajske pedagogike pri pouku geografije. Ugotovili smo, da je ena izmed temeljnih nalog pouka geografije odkrivanje in pojasnjevanje pojavov in procesov tam, kjer nanje naletimo, in tako, kakor v naravi delujejo. Po didaktični analizi geografskega vzgojno-izobraževalnega potenciala okolice CŠOD Ajda smo izdelali primere učnih priprav za poučevanje geografije v šoli v naravi v CŠOD Ajda, kot primere izkustvenega učenja geografije v izbranem geografskem prostoru.
Ključne besede: geografija, izkustveno učenje, učenje na prostem, učni načrti, Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ajda.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2011; Ogledov: 3371; Prenosov: 331
Celotno besedilo (2,67 MB) |
7. Geografska učna pot skozi Podčetrtek in OlimjeMojca Pevec, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo opredelili pomen proučevanja domače pokrajine z izkustvenim učenjem, kar pripomore k zanimanju zanjo in njenemu razumevanju. Predstavili smo možnosti za izvajanje terenskega dela pri pouku geografije z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja na primeru oblikovane geografske učne poti skozi naselji Podčetrtek in Olimje.
Na podlagi strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti občine Podčetrtek in na osnovi terenskega raziskovanja oblikovali geografsko učno pot skozi Podčetrtek in Olimje. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi Podčetrtek in Olimje v osnovnih in srednjih šolah. Geografska učna pot je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela na učni poti. Priročnik vsebuje vodnik po geografski učni poti, primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole, učne liste za učence (z rešitvami) in opisana merila ter točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, občina Podčetrtek.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 3318; Prenosov: 507
Celotno besedilo (3,63 MB) |
8. UČENJE GEOGRAFIJE NA PROSTEMLiljana Hronek, 2010, diplomsko delo Opis: Učenje geografije na prostem zajema vse učenčeve učne aktivnosti izven šolskih prostorov in je zaradi neposrednega stika z okoljem (naravnim in družbenim), ki ga učenec doživlja z vsemi čutili, učno zelo dragoceno in nenadomestljivo.
V diplomskem delu smo predstavili terminološko raznolikost poimenovanja učenja na prostem, ki deloma izhaja tudi iz same opredelitve izvedbe izkustvenega učenja ter značilnosti pomembnega učenja geografije na prostem. Z vidika vključenosti učenja geografije na prostem smo analizirali osnovnošolske učne načrte za pouk geografije v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji ter jih med seboj primerjali. Ugotovili smo, da zaradi različnih učnih sistemov v izbranih državah prihaja do različne stopnje zastopanosti učenja geografije na prostem, da pa vse države izkustvenemu učenju namenjajo vedno večjo pozornost. Osnovnošolske učne načrte za pouk geografije v Sloveniji smo z vidika vključenosti učenja geografije na prostem analizirali za obdobje zadnjih 50-ih let. Izdelali smo tudi primer učenja geografije na prostem za 9. razred osnovne šole.
Ključne besede: geografija, učenje na prostem, neposredno opazovanje, učni načrti, osnovna šola, Slovenija, Hrvaška, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 30.07.2010; Ogledov: 3863; Prenosov: 457
Celotno besedilo (1,14 MB) |
9. GEOGRAFSKE EKSKURZIJE V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLISilva Rakuša, 2010, diplomsko delo Opis: Nova devetletna šola je prinesla vrsto sprememb tudi na področju pouka geografije. Pouk geografije posreduje temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje Zemlje kot življenjskega prostora, ki ga moramo ohraniti za današnje in prihodnje generacije.
Cilj prenove osnovne šole je pri učencih doseči boljše, predvsem pa trajnejše in bolj uporabno znanje. Sodobni pouk poudarja tiste didaktične sisteme, ki od učencev zahtevajo aktivnejšo vlogo in geografija te možnosti ponuja. (Bevc, 1997).
Praktično delo učencev in živa izkušnja v okolici so pogosto omenjene poti, ki povečujejo motivacijo učencev in spodbujajo lastno iniciativo, kreativnost in odgovornost.
Namen diplomskega dela je predstaviti ekskurzijo kot pomembno didaktično obliko in metodo dela v osnovni šoli. Ekskurzija ponuja učencem možnost, da preko neposredne prostorske stvarnosti sami prihajajo do geografskih spoznanj. Učenci na ekskurziji poglabljajo pridobljena znanja, se urijo v uporabi metod kot so kartiranje, orientacija, anketiranje, merjenje. Ekskurzije so dobra priložnost za medpredmetno povezovanje. Vsaka ekskurzija postavlja učiteljem visoke zahteve: organizacijske naloge, didaktična in metodična priprava povezana z veliko porabo časa, kakor tudi izvedba ekskurzije same.
V teoretičnem delu je predstavljen krajši zgodovinski pregled šolskih geografskih ekskurzij, opredeljen je pomen ekskurzij, predstavljene so posamezne faze ekskurzije in terenske učne metode, ki jih uporabljamo pri učenju geografije na prostem.
V empiričnem delu so predstavljene štiri geografske ekskurzije za učence od 6. do 9. razreda osnovne šole v različne naravnogeografske pokrajine v Sloveniji.
Ključne besede: devetletna osnovna šola, terensko delo, geografska ekskurzija, medpredmetne povezave, učenje geografije na prostem.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2010; Ogledov: 4860; Prenosov: 737
Celotno besedilo (2,43 MB) |
10. Geografska učna pot skozi krajevno skupnost SenovoLea Opravž, 2010, diplomsko delo Opis: Dejstvo je, da se učitelji geografije vedno bolj zavedajo pomena aktivnega izkustvenega učenja izven učilnice, učenci pa še vedno premalo poznajo domače okolje in bližnjo pokrajino. Več kot imajo učenci pri pouku geografije možnosti neposredno stopiti v stik s stvarnostjo, višja je stopnja razumevanja in boljša je kvaliteta njihovega znanja. (Potočnik, 2008.)
V diplomskem delu z naslovom Geografska učna pot skozi krajevno skupnost Senovo smo oblikovali učno pot z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja. Najprej smo proučili geografsko izobraževalni potencial krajevne skupnosti Senovo ter naselja Senovo in na podlagi terenskih proučevanj zapisali geografsko učno pot skozi krajevno skupnost Senovo. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi krajevno skupnost Senovo v osnovnih in srednjih šolah ter izdelali primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole. Učna pot je opremljena s priročnikom za učitelja, kjer bo našel vse, kar potrebuje pred odhodom na teren. Učnim listom za delo učencev so priložene rešitve, opisana merila in točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti. Območje Senovega je primerno, zanimivo in geografsko pestro za nova spoznanja ter postavitev geografske učne poti skozenj.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 14.07.2010; Ogledov: 3319; Prenosov: 441
Celotno besedilo (5,10 MB) |
