1. Učna pot po Jarenini kot didaktični pristop spoznavanja domače pokrajine v 4. razredu osnovne šole : magistrsko deloKlara Knuplež, 2025, magistrsko delo Opis: Učenje na prostem prinaša učencem številne koristi. V magistrskem delu obravnavamo učenje na prostem, natančneje učno pot kot obliko izkustvenega učenja v naravi. Namen magistrske naloge je bil oblikovati in izvesti učno pot po domači pokrajini z učenci 4. razreda Osnovne šole Jarenina. V teoretičnem delu smo najprej predstavili temeljna didaktična izhodišča spoznavanja okolja in družbe, nato vlogo izkustvenega učenja in pomen pouka na prostem. Sledita učna pot in domača pokrajina s svojimi znamenitostmi. V praktičnem delu smo načrtovali, izvedli in ovrednotili učno pot. Osrednje vsebine učne poti so bile orientacija v domači pokrajini, naravna in kulturna dediščina ter naravni pojavi. Povratne informacije učencev smo zbrali z evalvacijskim vprašalnikom, odzive razredne učiteljice pa s polstrukturiranim intervjujem. Po izvedeni dejavnosti smo svoje delo evalvirali tudi sami. Ugotovili smo, da so učenci učno pot doživeli kot pozitivno, zanimivo in poučno izkušnjo. Med dejavnostjo so učenci aktivno sodelovali, pozorno opazovali okolico ter povezovali že osvojeno znanje z novimi spoznanji. Razredna učiteljica je učno pot sprejela zelo pozitivno in podala spodbudne komentarje glede načrtovanja in izvedbe učne poti ter motiviranosti in sodelovanja učencev.
Ključne besede: učna pot, domača pokrajina, družba, izkustveno učenje, učenje na prostem
Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (4,68 MB) |
2. Poučevanje naravoslovja v kombiniranem oddelku: načrtovanje in izvedba učne poti za 3. in 4. razred osnovne šole : magistrsko deloAmadeja Cvek, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, ali je lahko učna pot uporabno učno sredstvo za povezovanja učne vsebine v kombiniranem oddelku. V prvem delu magistrske smo predstavili teoretično ozadje poučevanja na prostem in v kombiniranem oddelku. V praktičnem delu naloge smo izvedli kvalitativno akcijsko raziskavo, in sicer polstrukturiran intervju s petimi učiteljicami razrednega pouka, ki poučujejo v kombiniranem oddelku. Analiza odgovorov je pokazala, da učiteljice menijo, da je poučevanje v kombiniranem oddelku zahtevnejše v primerjavi s poučevanjem v homogenem oddelku, da je za pripravo ure potrebno več priprave in organizacije. Prav tako učiteljice zavzemajo pozitivno stališče do uporabe učne poti pri poučevanju naravoslovnih vsebin v kombiniranem oddelku in si želijo več učnih poti v okolici šole. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo načrtovali in izvedli naravoslovno učno pot v okolici Podružnične osnovne šole Kristan Vrh. Pri izvedbi učne poti je sodelovalo šest učencev kombiniranega razreda 3. in 4. razreda. Skozi evalvacijo izvedbe učne poti smo ugotovili, da je učna pot primerno sredstvo za povezovanje naravoslovne učne vsebine v kombiniranem oddelku.
Ključne besede: kombiniran oddelek, učna pot, pouk na prostem, aktivno učenje, diferencirano poučevanje
Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (4,79 MB) |
3. Z učenci razredne stopnje po obronkih Haloz skozi raziskovanje in igro v kontekstu učne poti : magistrsko deloVanja Anžel, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Z učenci razredne stopnje po obronkih Haloz skozi raziskovanje in igro v kontekstu učne poti sestavljajo trije deli, in sicer teoretični, empirični in praktični del.
Vsakega izmed njih smo razdelili še na posamezne sklope, ki se med seboj dopolnjujejo. V teoretičnem delu najdemo pedagoško-didaktičen sklop, ki nam podrobneje predstavi predmet spoznavanja okolja. Naredili smo pregled ciljev in standardov znanja pri predmetu spoznavanje okolje. Nadalje smo se osredotočili na sodoben pristop k učenju s pomočjo izkustvenega učenja, saj omogoča aktivnejše vključevanje učencev in boljše razumevanje učnih vsebin. Predstavili smo tudi pouk na prostem, njegove prednosti, didaktične pristope in organizacijske možnosti. Poseben poudarek smo namenili učni poti kot metodi poučevanja. Vsebuje tudi geografski sklop, v katerem smo predstavili naravno učno okolje, kjer smo dejavnosti tudi izvajali. Tako smo postavili teoretične temelje za načrtovanje in izvedbo praktičnega dela naloge.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, s katero smo želeli ugotoviti, kako dobro učenci razumejo pojem "pouk izven učilnice", kakšne so njihove izkušnje z njim in kakšno vrednost mu pripisujejo. Raziskavo smo izvedli na vzorcu 177 učencev Osnovne šole Cirkulane-Zavrč. V raziskavi so sodelovali učenci od 1. do 9. razreda. Učenci so odgovarjali na vprašanja, ki so se nanašala na pogostost izvajanja pouka izven učilnice, njihove osebne izkušnje, zanimanje za takšen pouk ter njihov odnos do pouka izven učilnice. Rezultati kažejo, da učenci pojem "pouk izven učilnice" v večini poznajo in ga povezujejo z učenjem v naravi, na prostem ali izven običajnega učnega okolja. Velik delež učencev je izrazil željo, da bi se takšen način poučevanja izvajal pogosteje, saj jim omogoča bolj dinamično in zanimivejše učno okolje. Na podlagi pridobljenih podatkov ugotavljamo, da pouk izven učilnice predstavlja pomembno dopolnilo klasičnemu pouku in ima velik potencial pri razvijanju celostnih znanj in kompetenc učencev.
V praktičnem delu smo z učenci 3. razreda Osnovne šole Cirkulane-Zavrč izvedli učno pot po občini Cirkulane. Učno pot smo temeljito zasnovali s pomočjo podrobne učne priprave, ki je vključevala natančno opredeljene cilje in dejavnosti za vsako postajo. Po izvedbi smo evalvirali vsako postajo posebej in z vidika pedagoške ustreznosti ocenili ter ovrednotili aktivnosti učencev ter priložnosti za nadgradnjo vsebin.
Ključne besede: razredna stopnja, učna pot, izkustveno učenje, pouk na prostem
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (3,86 MB) |
4. Sodelovalno učenje in pouk na prostem pri predmetu spoznavanje okolja in družbe : magistrsko deloAstrid Bukovšek, 2023, magistrsko delo Opis: Tradicionalno poučevanje, ki temelji na pasivnem prejemanju informacij in pomanjkanju medsebojnih interakcij, je priporočljivo nadomestiti z aktivnim sodelovanjem, kritičnim razmišljanjem in samostojno izgradnjo znanja pri učencih. V magistrski nalogi smo se osredotočili na uporabo aktivnih oblik sodelovalnega učenja in učenja na prostem kot učinkovitih učnih pristopov. Glavni namen magistrske naloge je bil izdelati priprave za pouk na prostem v povezavi s sodelovalnim učenjem od 1. do 5. razreda. V okviru naloge smo pripravo za 1. razred tudi izvedli. Evalvirali smo jo z mnenjem otrok ter prisotne učiteljice ter dodali lastna opažanja. Rezultati izvedbe so pokazali, da je sodelovalno učenje in učenje na prostem pozitivno vplivalo na motivacijo učencev, razvoj njihovih socialnih veščin, povečanje zavzetosti, globlje razumevanje in uporabo učne snovi.
Ključne besede: sodelovalno učenje, pouk na prostem, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 152
Celotno besedilo (16,09 MB) |
5. Proces vključevanja učenja na prostem v geografski kurikul : magistrsko deloUrška Žižek, 2023, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil analizirati operativne učne cilje, zapisane v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli glede na to, ali jih je možno realizirati na prostem oz. izven učilnice ter oblikovati dva scenarija vključitve učenja na prostem v osnovnošolski izvedbeni letni učni načrt oz. pripravo za pouk geografije na dveh različnih nivojih, konservativnem in progresivnem. V teoretičnem delu smo opredelili pomen in umeščenost terenskega dela v pouk geografije v osnovni šoli. Opredelili smo tudi pogoje za izvedbo terenskega dela za namene izobraževanja, prednosti in ovire pri vključevanju terenskega dela v izobraževanje ter proces izvajanja učenja na prostem. Empirični del magistrskega dela temelji na pripravi dveh izvedbenih letnih načrtov oz. priprav, usmerjenih v vključevanje učenja na prostem v osnovnošolski pouk geografije, ena na konservativnem oz. osnovnem nivoju ter ena na progresivnem oz. naprednem nivoju. V ta namen smo oblikovali tudi predloge priprav učenja na prostem pri pouku geografije v osnovni šoli, ki bi jih lahko vključili na osnovni oz. napredni nivo letnega načrtovanja. Ob tem smo uporabili metodo intervjuja, s katero smo učiteljici geografije v osnovni šoli predstavili oba pripravljena letna izvedbena kurikula za vključevanje učenja na prostem v pouk geografije. Na osnovi ugotovljenega zaključujemo, da je v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli veliko ciljev in vsebin, ki jih je možno realizirati s terenskim delom in da je učenje na prostem možno realizirati na osnovi dveh različnih scenarijev – na osnovnem in naprednem nivoju.
Ključne besede: učenje na prostem, terensko delo, letni načrt dela, učni načrt, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 104
Celotno besedilo (3,07 MB) |
6. Matematični potep po Slovenskih Konjicah s predšolskimi otroki : diplomsko deloNika Pec, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili matematični potep s predšolskimi otroki. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na igro in učenje v predšolskem obdobju, matematiko in naravo v vrtcu, še posebej pa na matematični potep v vrtcu. Usmerili smo se tako na raven otroka, kakor tudi na raven vzgojitelja. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili relacijo, naloge, varnostne ukrepe ter bistvo našega diplomskega dela - načrt in analizo izvedbe matematičnega potepa. Na podlagi teoretičnih znanj smo sprehod načrtovali tako, da je zajemal vsa podpodročja predšolske matematike. Potep smo analizirali s pomočjo posnetka in fotografij, ki smo jih naredili na dan izvajanja. Sprehod je bil sestavljen iz različnih postaj, ki smo jih natančno analizirali, navedli odgovore otrok in njihove načine reševanja problemov ter jih primerjali z mejniki v matematičnem razvoju predšolskih otrok. Otroci so iskali matematiko v stvareh, ki jih spremljajo na vsakdanji ravni. Na podlagi izvedenega matematičnega potepa smo ugotovili, da matematične dejavnosti v naravi otroke izredno motivirajo, sproščajo ter jih spodbudijo, da določene veščine lažje oz. hitreje utrjujejo ali usvajajo.
Ključne besede: matematika, narava, učenje na prostem, predšolsko obdobje, matematični potep
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 930; Prenosov: 153
Celotno besedilo (12,02 MB) |
7. Naravoslovna učilnica na prostem kot prostor za izvajanje naravoslovno – tehničnih vsebin na razredni stopnjiTamara Goričan, 2020, magistrsko delo Opis: Želja po vedenju uporabnosti naravoslovne učilnice na prostem je nastala iz zanimanja po raziskovanju drugačnih pristopov k učenju in uporabnosti izkustvenega učenja, ki je pomemben del otrokovega učnega procesa. Čeprav je teorija o izkustvenem učenju že zelo stara, šele danes lahko vidimo njene vplive v našem šolstvu. Generacije učiteljev se menjajo in z vsakim letom pride nova oseba in nove ideje v šolski okoliš. Izkustveno učenje postaja pomembna komponenta pri sestavljanju znanja učencev in posledično odgovornosti učiteljev. Naše zaključno delo je sestavljeno pretežno iz dveh glavnih delov, kot sta teoretični in empirični, na koncu pa manj obsežnejši praktični del. Teoretičnega dela smo se lotili obširno in zapisali trditve, ki so do sedaj že bile ugotovljene na podlagi izkustvenega učenja in učenja na prostem v naravoslovni učilnici. Pojasnili smo pomembne učinke, ki jih imata narava in okolje na otroka, na njegov razvoj, tako psihičen kot fizičen. Poglobili smo se v naš učni načrt dveh predmetov, spoznavanja okolja ter naravoslovja in tehnike. Pregledali navedene vsebine in jih skušali umestiti in primerjati z uporabo le- teh v naravoslovni učilnici na prostem. Da bi dobili potrditve navedene teorije, smo si v empiričnem delu zastavili kar nekaj raziskovalnih vprašanj, o odnosu učiteljev in učencev do uporabe naravoslovne učilnice na prostem pri predmetih spoznavanje okolja ter naravoslovja in tehnike. S pridobljenimi rezultati preko anketnega vprašalnika smo nato odgovorili na naša raziskovalna vprašanja, ki so podala vpogled v uporabnost naravoslovne učilnice na prostem in izkustvenega učenja.
Ključne besede: razredna stopnja, izkustveno učenje, naravoslovna učilnica na prostem, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika
Objavljeno v DKUM: 25.11.2020; Ogledov: 1217; Prenosov: 211
Celotno besedilo (2,17 MB) |
8. DIDAKTIČNE IGRE PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA ZUNAJ UČILNICEDoroteja Majcen, 2014, magistrsko delo Opis: Didaktična igra se uporablja kot učna metoda, imeti mora vse lastnosti igre in dosegati določene (učne) cilje. Didaktična igra zunaj učilnice nudi učencu izkušnje in ob njej razvija pozitiven odnos do okolja in narave, kar je pri pouku spoznavanja okolja še posebej poudarjeno. V teoretičnem delu smo opredelili predmet spoznavanja okolja ter navedli didaktična priporočila za uresničevanje ciljev predmeta in vpeljevanje pouka spoznavanja okolja v naravo. Našteli in opisali smo didaktične strategije pri poučevanju predmeta spoznavanja okolja ter izpostavili izkustveno učenje. Podrobneje smo opisali didaktične igre in učenje zunaj učilnice.
V empiričnem delu smo proučili, kakšen odnos imajo učiteljice razrednega pouka do didaktičnih iger zunaj učilnice, kako načrtujejo in kako izvajajo didaktične igre zunaj učilnice. Za ta namen smo uporabili strukturirani intervju z učiteljicami razrednega pouka. Učiteljice imajo pozitiven odnos do izvajanja didaktičnih iger zunaj učilnice pri pouku spoznavanja okolja, vendar se pri tem srečujejo z določenimi težavami: premalo didaktičnega materiala, premalo spremljevalcev, neprimerna lega šole, finančne omejitve, zahtevnejša učna priprava in tudi pomanjkljiva usposobljenost. Učiteljice menijo, da se učenci raje učijo v naravnem okolju in da je pri tem zapomnitev učne snovi pri učencih boljša.
V praktičnem delu predstavljamo dvajset primerov didaktičnih iger zunaj učilnice, ki jih lahko učitelji vključijo v poučevanje predmeta spoznavanje okolja od 1. do 3. razreda.
Ključne besede: spoznavanje okolja, učenje na prostem, izkustveno učenje, didaktična igra zunaj učilnice
Objavljeno v DKUM: 09.10.2014; Ogledov: 5419; Prenosov: 2008
Celotno besedilo (2,81 MB) |
9. Geografija v šoli v naravi na primeru CŠOD AjdaNina Kete, 2011, diplomsko delo Opis: Tako kot si kemiki težko predstavljajo kemijo brez laboratorija, tako si geografi težko predstavljajo geografijo brez terenskega dela (Brinovec, 1997). Z neposrednim stikom z naravo dobijo učenci svoje lastne interpretacije, ki jih izkustveno doživljajo z vsemi čutili. S tem terensko delo in šola v naravi lahko pripomoreta k razvijanju posameznikovega aktivnega odnosa do pokrajine.
V diplomskem delu smo predstavili značilnosti šole v naravi z vidika njenega nacionalnega pomena ter organiziranosti Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), ki je eden izmed najpogostejših izvajalcev šole v naravi v Sloveniji. Opredelili smo pomen terenskega dela in doživljajske pedagogike pri pouku geografije. Ugotovili smo, da je ena izmed temeljnih nalog pouka geografije odkrivanje in pojasnjevanje pojavov in procesov tam, kjer nanje naletimo, in tako, kakor v naravi delujejo. Po didaktični analizi geografskega vzgojno-izobraževalnega potenciala okolice CŠOD Ajda smo izdelali primere učnih priprav za poučevanje geografije v šoli v naravi v CŠOD Ajda, kot primere izkustvenega učenja geografije v izbranem geografskem prostoru.
Ključne besede: geografija, izkustveno učenje, učenje na prostem, učni načrti, Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ajda.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2011; Ogledov: 3371; Prenosov: 339
Celotno besedilo (2,67 MB) |
10. Geografska učna pot skozi Podčetrtek in OlimjeMojca Pevec, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo opredelili pomen proučevanja domače pokrajine z izkustvenim učenjem, kar pripomore k zanimanju zanjo in njenemu razumevanju. Predstavili smo možnosti za izvajanje terenskega dela pri pouku geografije z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja na primeru oblikovane geografske učne poti skozi naselji Podčetrtek in Olimje.
Na podlagi strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti občine Podčetrtek in na osnovi terenskega raziskovanja oblikovali geografsko učno pot skozi Podčetrtek in Olimje. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi Podčetrtek in Olimje v osnovnih in srednjih šolah. Geografska učna pot je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela na učni poti. Priročnik vsebuje vodnik po geografski učni poti, primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole, učne liste za učence (z rešitvami) in opisana merila ter točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, občina Podčetrtek.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 3318; Prenosov: 517
Celotno besedilo (3,63 MB) |
