| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIPOMOČKI ZA POUK MATEMATIKE ZA SLEPE, SLABOVIDNE IN OTROKE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
Katja Malajner Cimperc, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo izdelali tipne številke, namenjene njihovemu spoznavanju pri pouku matematike. Izdelane bodo tako, da jih bodo lahko uporabljali slepi in slabovidni otroci, vključeni v večinske šole, in tudi otroci z motnjami v duševnem razvoju, ki so vključeni v prilagojeno izobraževanje z znižanim izobrazbenim standardom. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnih izhodiščih so predstavljene značilnosti slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije. Opisane so tudi značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju, značilnosti tipnega zaznavanja, pomen igre za učenje in učenje matematike. V prvem poglavju, namenjenemu slepim, slabovidnim in otrokom z okvaro vidne funkcije, je zapisana definicija omenjene skupine, podrobno so predstavljene tudi njene značilnosti. Opisani so pristopi pri obravnavi in izobraževanju slepih, slabovidnih in otrok z okvaro vidne funkcije. Naslednje poglavje obravnava razvojne in učne značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju. Nekaj je zapisano o izobraževanju in prilagoditvah pri pouku za otroke z motnjami v duševnem razvoju. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj osnovnih značilnosti zaznavanja, vloga čutil, tipno-kinestetični razvoj in razvijanje tipne zaznave. Prav tukaj je navedenih nekaj vaj za razvijanje tipa. Sledi poglavje, v katerem pišemo o pomenu igre za učenje, o usmerjeni igri, pomenu didaktičnih igrač, vlogi odraslega v otrokovi igri in igračah, ki so primerne za slepe, slabovidne in otroke z okvaro vidne funkcije. Zadnje poglavje v teoretičnih izhodiščih je namenjeno učenju matematike. Tukaj najdemo razlago pojma številka, pridobivanje prvih številk, štetje v obsegu do 10 in prirejanje množic. V empiričnem delu je opisan potek in način izdelave tipnih številk, predstavljeni so uporabljeni materiali ter njihova uporabnost. Raziskovalni del je opredeljen s cilji, raziskovalnimi vprašanji, uporabljenimi metodami, z dobljenimi rezultati, do katerih smo prišli s pomočjo neposrednega dela in opazovanja učencev, ter z njihovo interpretacijo. Praktični del smo izvedli na Osnovni šoli Gustava Šiliha Maribor, in sicer v prilagojenem izobraževalnem programu z znižanim učnim standardom. Naš namen je bil ustvarjene izdelke prenesti v prakso, da bi služili pri vsakodnevnem izvajanju pouka slepih in slabobidnih otrok, otrok z motnjami vidne funkcije ter otrok z motnjami v duševnem razvoju. Z empiričnim delom smo želeli ugotoviti ustreznost uporabljenih pristopov in materialov. Med preizkusom smo prišli do novih spoznanj in možnosti, tako da lahko izdelavo tipnih številk v prihodnje še nadgradimo.
Ključne besede: Slep in slaboviden otrok, otrok z okvaro vidne funkcije, otrok z motnjo v duševnem razvoju, igra in pomen igre pri otroku, tipne zaznave, učenje matematike.
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1459; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (26,42 MB)

2.
Postavljanje podpore v okviru vključevanja staršev matematikov v matematično izobraževanje njihovih otrok
Darja Antolin, Alenka Lipovec, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek izpostavlja pomembnost veščin postavljanja podpore staršev pri usmerjanju matematičnega razvoja njihovega otroka. Ko starši svojemu otroku pomagajo pri učenju matematike, se postavljanja podpore običajno ne zavedajo, niti niso seznanjeni s tehnikami postavljanja podpore. V kvalitativni raziskavi, pri kateri smo uporabili narativni pristop, smo raziskovali spretnosti postavljanja podpore staršev matematikov pri matematičnem razvoju njihovih otrok. Rezultati nudijo poglobljen vpogled v vključevanje staršev, v tem primeru staršev matematikov, s poudarkom na njihovih spretnostih postavljanja podpore. Ugotovitve kažejo, da se starši matematiki zavedajo kognitivne ravni razvoja svojega otroka, da matematične dejavnosti prilagajajo otrokovi razvojni stopnji in spodbujajo otrokovo matematično razumevanje.
Ključne besede: postavljanje podpore, učenje matematike, poučevanje matematike, matematika, starši, učna pomoč, razumevanje, narativni pristop
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 540; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (142,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Procesi učenja z vidika učnih težav učencev pri matematiki
Amalija Žakelj, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: V uvodu pišemo o procesih učenja matematike: o razvoju matematičnih pojmov, o številskih in prostorskih predstavah, o branju in razumevanju besedila idr. Osrednji del prispevka namenjamo raziskavi, s katero smo ugotovili, da se opredeljevanje procesov učenja, ki so povezani z učnimi težavami učencev pri matematiki, statistično značilno ne razlikuje med učitelji razrednega pouka in učitelji matematike. Oboji kot procese učenja, pri katerih se najpogosteje pojavljajo učne težave pri učenju matematike, izpostavljajo razvoj številskih predstav, razvoj matematičnih pojmov, logično sklepanje ter branje in razumevanje besedila. Vsi procesi učenja, ki so jih učitelji ocenili kot procese učenja, ki najbolj ovirajo učenje, imajo dokaj izenačene povprečne ocene glede stopnje zahtevnosti, in sicer od 2,6 do 2,8, kar je zelo blizu oceni zelo otežuje učenje.
Ključne besede: učne metode, učenje, matematika, učne težave, procesi učenja, razvoj številskih predstav, branje in razumevanje besedila, ovire pri učenju matematike
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 340; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (116,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv vrste vzorca na sposobnosti otrok povezovanja vzorca s slikovno reprezentacijo
Tjaša Dobnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv vrste vzorca na sposobnosti otrok povezovanja vzorca s slikovno reprezentacijo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena matematika v vrtcu. Otroci se v vrtcu pogosto srečujejo z matematiko. V igralnici opazijo različne simbole, števila, prikaze, ki so del matematike. Dejavnosti na področju matematike so lahko načrtovane ali nenačrtovane. V poglavju o vzorcih podrobneje spoznamo vrste vzorcev ter dejavnosti, povezane z vzorci. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je ugotoviti, ali otroci znajo prepoznati različne vrste vzorcev in jih povezati z ustrezno slikovno reprezentacijo. Predvsem nas je zanimalo, ali ima vrsta vzorca vpliv na otrokovo uspešnost pri prepoznavanju in povezovanju vzorca s slikovno reprezentacijo. Preverili smo, ali obstajajo razlike pri povezovanju zvočnega vzorca, vzorca na konkretni ravni ter gibalnega vzorca. Posamezno vrsto vzorca smo predstavili s tremi najpogostejšimi shemami. Te sheme so AB, ABB ter ABC. V raziskavi je sodelovalo 50 otrok, starih od 5 do 7 let. Rezultate smo zabeležili ter ugotovili, da so bili otroci najuspešnejši pri prepoznavanju gibalnega vzorca s shemo AB ter ABB. Rezultati so pokazali, da so otroci najuspešnejši pri prepoznavanju vzorca na konkretni ravni pri shemi ABC. Največji izziv pa je otrokom, pri vseh shemah, predstavljal zvočni vzorec. Posamezne razlike pri prepoznavanju vzorcev so bile majhne.
Ključne besede: Matematika v vrtcu, učenje matematike, vzorec, vzorec na konkretni ravni, zvočni vzorec, gibalni vzorec.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 312; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

5.
Spontane strategije predšolskih otrok pri merjenju dolžine
Maja Tkavc, 2019, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo opredelili, kaj matematika je in zakaj je pomembna za predšolske otroke. Opisano je tudi učenje matematike skozi igro, saj je naloga nas odraslih, da skozi igrivost in prijetnost matematiko predstavljamo otrokom. Predstavljeno je področje matematike v kurikulumu za vrtce, vloga vzgojiteljic pri načrtovanju le-teh dejavnosti in sodelovanje med starši in vzgojitelji. Nato je podrobneje opisano področje merjenja, ki se osredotoča na merjenje dolžine. Predstavljeni so koncepti merjenja dolžine, standardne in nestandardne merske enote in seveda napake, ki se pripetijo pri merjenju. Poznamo različne strategije merjenja in veliko različnih merskih pripomočkov, ki nas spremljajo v vsakdanjem življenju. Kako otroci razumejo merjenje in merske pripomočke, smo preverili s predstavljeno raziskavo. Namen naše raziskave, je bilo ugotoviti, kako predšolski otroci uporabijo spontane strategije pri realizaciji merskih nalog s pomočjo določenih merskih pripomočkov in koliko so pri tem uspešni. Vsak izmed otrok je dobil 7 nalog merjenja, pri katerih je moral z določenim pripomočkom izmeriti predmet na fotografiji. V raziskavi je sodelovalo 22 otrok iz vrtca Šentjur, enota Ponikva, ki so bili stari od 5 let in 3 mesece do 6 let in 4 mesecev. S pomočjo zbranih podatkov smo ugotovili, da so otroci uporabljali različne strategije merjenja. Najuspešnejši so bili pri reševanju naloge merjenja ceste s sponkami. Med najmanj uspešnimi nalogami sta bili nalogi merjenja okvirja s kockami in vrvico.
Ključne besede: Učenje matematike, matematika v vrtcih, merjenje, strategije merjenja, merski pripomočki, merjenje dolžine
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 282; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici