| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mobilna aplikacija za izboljšanje veščin komuniciranja po konceptu rešitve Duolinga
Tamara Lorber, 2021, diplomsko delo

Opis: Veščine komuniciranja so danes ključne za uspešno medsebojno komuniciranje. Zato jih moramo konstantno nadgrajevati. Skozi to zaključno delo smo poskušali razložiti, kaj so veščine komuniciranja, zakaj so pomembne in kako jih izboljšati. V ta namen smo tudi načrtovali in implementirali lastno rešitev, ki bi ljudem olajšala proces učenja iz zadanega področja. Po razvoju lastne rešitve, smo na koncu razmislili in pojasnili, kako bi lahko aplikacijo izboljšali.
Ključne besede: učenje jezikov, veščine komuniciranja, komuniciranje v organizaciji, mobilna aplikacija
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 194; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

2.
Učenje nemščine na delovnem mestu
Valentina Maksimović, 2016, diplomsko delo

Opis: Veliko ljudi se odloči za učenje tudi v odraslosti. Tako npr. želijo izpopolniti znanje jezikov, pridobiti poslovno izobrazbo, opraviti prekvalifikacijo ali samo uresničiti svojo staro željo. Od zaposlenih se pričakuje polna uspešnost do zadnjega delovnega dne. Danes je znanje, ki so ga pridobili s šolanjem, skoraj nezadostno. Neprestano se morajo izobraževati, da lahko konkurirajo mlajšim sodelavcem. Včasih je veljalo mnenje, da se je z leti težje učiti. Ampak raziskave so pokazale, da se odrasli učijo drugače. Imajo več življenjskih izkušenj kot mlajši učenci in znanje lažje povezujejo z že poznanim. Odrasli sami določajo svoje učne cilje, saj je udeležba na izobraževalnem tečaju povezana z razporejanjem njihovega časa, sredstev in moči. Pomembno jim je, da usvojijo svoje učne cilje. Ker med učenci obstajajo razlike, so organizirani tečaji, prirejeni posebej za ciljne skupine, ki jim je prilagojeno načrtovanje in izvajanje pouka. Delo z odraslimi poteka drugače kot z otroki ali mladostniki, zato se pojavlja vprašanje, ali je zanje potrebna posebna didaktika. Raapke, eden prvih didaktikov, ki se je ukvarjal z izobraževanjem odraslih, je ugotovil, da ta ni potrebna. Upoštevati je potrebno le posebnosti za poučevanje odraslih. Če je namenjeno le odraslim udeležencem in so prilagojene tudi vsebine, pa lahko govorimo o didaktiki za odrasle. Za odrasle učence je posebej pomembno, da vedo, zakaj se morajo naučiti nečesa novega. Tukaj je motivacija ključnega pomena. Na odraslega učenca vplivajo pozitivni in negativni motivi. Za poklicno usmerjeno učenje tujih jezikov je pomemben interkulturalizem, kot tudi spoznavni, čustveni in motivacijski vidiki. V empiričnem delu je opisano, kako nastane učni načrt za tečaj nemškega jezika za začetno skupino. Upoštevati je potrebno pričakovanja in želje vodstva podjetja in tečajnikov. Kot podlaga za izdelavo učnega načrta služi učni načrt nemščine za slovenske gimnazije. Določijo se teme in cilji ter izbere ustrezno gradivo. Na začetku tečaja so udeleženci pisali razvrstitveni test. Rešili so tudi anketo, ki je bila analizirana. Ugotovljeno je bilo, da so za tečajnike pomembne vse štiri sporazumevalne zmožnosti, v ospredju pa sta poslušanje in govorno sporočanje in sporazumevanje. S slovnico se ne želijo podrobneje seznanjati. Svoje znanje nemškega jezika so ocenili slabše, kot pa je v resnici bilo. Na koncu tečaja so pisali še primerjalni in vsebinski test. Rezultati so pokazali, da so tečajniki izredno napredovali ter izboljšali in razširili znanje nemškega jezika.
Ključne besede: andragogika, izobraževanje odraslih, učenje tujih jezikov, motivacija, učni načrt, tečaji na podjetjih
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 848; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (898,97 KB)

3.
Jezikovni tečaji kot oblika vseživljenjskega učenja
Mateja Šumenjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava vlogo jezikovnih tečajev na področju vseživljenjskega učenja. Teoretični del zajema temeljna teoretična spoznanja in dognanja nekaterih avtorjev iz področja vseživljenjskega učenja in iz področja tujejezikovnega izobraževanja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med odraslimi slušatelji jezikovnih tečajev na jezikovnih šolah v Podravski regiji. Namen empiričnega dela je bil raziskati najpogostejše razloge za udeležbo na jezikovnih tečajih, didaktične značilnosti jezikovnega tečaja, jezikovne kompetence, ki so jih tečajniki pridobili med jezikovnim tečajem, ter vpliv jezikovnega tečaja na vseživljenjski razvoj posameznika, pri čemer nas je zanimalo kako je jezikovni tečaj vplival na vsakdanje življenje tečajnika, kulturno zavest in mobilnost tečajnika. Pri razlogih za udeležbo na jezikovnem tečaju, jezikovnih kompetencah in vseživljenjskem razvoju posameznika smo preverjali obstoj razlik glede na starost, dokončano stopnjo izobrazbe in status tečajnika. Pri didaktičnih značilnostih pa smo predstavili samo osnovno in deskriptivno statistiko. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da so med najpogostejšimi razlogi za udeležbo na jezikovnem tečaju nov izziv in delo v tujini, najmanj tečajnikov pa se je udeležilo jezikovnega tečaja zaradi napotitve delodajalca. Ugotovili smo tudi, da so učitelji tujega jezika na jezikovnih tečajih visoko didaktično usposobljeni in da so podobno zastopane tako aktivne kot tudi pasivne učne metode. Prav tako smo ugotovili, da tečajniki z nižjo izobrazbo občutijo večje spoštovanje v družbi kot tisti z višjo dokončano stopnjo izobrazbe zaradi obiska jezikovnega tečaja. Pri zaposlenih osebah je jezikovni tečaj vplival na napredovanje v službi. Jezikovni tečaj je vplival na kulturno zavest pri tečajnikih z nižjo izobrazbo in pri osebah nad 50 let ter prispeval k izobraževanju v tujini pri mlajših tečajnikih do 30 let s študentskim statusom.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, ključne kompetence, neformalno učenje tujih jezikov, jezikovni tečaji, jezikovne šole
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 818; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Učenje slovenščine kot tujega jezika ob podpori mobilnih naprav s tipnim uporabniškim vmesnikom
Dejan Pukšič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Slovenski jezik je z osamosvojitvijo Republike Slovenije in kasneje z njeno priključitvijo Evropski uniji postal obveza za mnoge tuje državljane, ki se priseljujejo v Slovenijo zaradi študija ali dela. Ker je izpit iz slovenščine pogoj za pridobitev slovenskih uradnih listin, so tujci v procesu integracije poleg predstavitve zgodovine, institucij, informacij o pravicah in dolžnostih ter delu in življenju v državi gostiteljici deležni tudi jezikovnega izobraževanja in (prvega) brezplačnega izpita na osnovni referenčni ravni; ta jih, če ga opravijo, z vidika govorcev opredeljuje kot uporabnike jezika, ki obvladajo osnovne življenjske okoliščine, tj. ponovljive, rutinske situacije in govorne položaje. Doktorska disertacija Učenje slovenščine kot tujega jezika ob podpori mobilnih naprav s tipnim uporabniškim vmesnikom se tako osredotoča na problem jezikovne integracije tujih študentov iz različnih držav in ga povezuje z mobilnim učenjem oz. m-učenjem, najaktualnejšo obliko individualnega jezikovnega izobraževanja, ki sicer ima evolucijske temelje v e-učenju, vendar pa se zaradi drugačnih okoliščin in tudi tehnološke postavke od njega razlikuje. Čeprav izobraževalne institucije implementirajo nove tehnologije zadržano, je mobilni trend napredoval do te mere, da se najsodobnejša ultraprenosna haptična mobilna tehnologija, ki jo predstavljajo pametni mobilni telefoni in tablični računalniki, v okviru kombiniranih učnih modelov v nekaterih državah že pojavlja v javnem šolstvu. Doktorska disertacija Učenje slovenščine … prinaša vpogled v mobilno učenje slovenskega jezika z mobilno aplikacijo BlaBla™, ki smo jo razvili posebej za potrebe pedagoškega eksperimenta, s katerim smo ugotavljali, kakšne so mobilne uporabniške preference in kakšen potencial ima podporni m-učni modul v okviru organiziranega intenzivnega jezikovnega tečaja EILC (angl. Erasmus Intensive Language Courses). Pred razvojem mobilne aplikacije smo v okviru pilotne študije spremljali dinamični vidik učenja slovenščine kot tujega jezika in raziskali aktualna teoretična izhodišča mobilnega učenja; izsledki so vključeni v zasnovo lastnega uporabniškega vmesnika, s katerim smo želeli m-učenje empirično potrditi kot perspektivno obliko tujejezikovnega izobraževanja.
Ključne besede: m-učenje, mobilno podprto učenje jezikov (MALL), informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), tipni uporabniški vmesnik, slovenščina kot tuji jezik
Objavljeno: 23.10.2015; Ogledov: 1355; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)

5.
Jezikovno in medkulturno izobraževanje na razredni stopnji osnovne šole
Monika Mithans, Mihaela Brumen, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja jezikovno ozaveščanje in medkulturno razgledanost na nižji stopnji osnovne šole, ki v zadnjem času spadata, še zlasti v strokovnih krogih, med zelo aktualni temi. V prvem delu članka je opredeljeno jezikovno in medkulturno izobraževanje na nižji stopnji osnovne šole. V drugem delu so prikazani rezultati raziskave, katere osnovni namen je bil proučiti jezikovno in medkulturno ozaveščenost pri učencih razredne stopnje in ugotoviti morebitne razlike med starostnimi skupinami. Rezultati pričujoče raziskave so pokazali, da se otroci na razredni stopnji zanimajo za učenje tujih jezikov, so tudi pozitivno naravnani do tujih kultur in njihovih pripadnikov, a jih pri komunikaciji in druženju z njimi ovira predvsem neznanje jezika in nepoznavanje njihovih kultur. To dejstvo bi se z učinkovito jezikovno politiko in uvajanjem različnih medkulturnih vsebin v nižje razrede osnovne šole dalo spremeniti. S tem bi prihodnjim generacijam omogočili mirno sobivanje v večkulturni družbi.
Ključne besede: večjezičnost, medkulturnost, tuji jeziki, učenje jezikov, razredni pouk, osnovne šole
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 866; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (84,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
8.
UČNA MOTIVACIJA PRI POUKU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA NA PRIMERU UČENCEV III. TRIADE
Suzana Hojnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Učna motivacija pri pouku nemščine kot tujega jezika na primeru učencev III. triade je v ospredju učna motivacija pri predmetu nemščina. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljena motivacija. Razlikujemo več vrst motivacije, vendar je najpogostejše razlikovanje med intrinzično in ekstrinzično oziroma med notranjo in zunanjo motivacijo. Zunanja motivacija je najboljša predispozicija za učenje, saj ta motivacija izhaja iz učenca samega in ne potrebuje za učenje nobenih drugih zunanjih vzpodbud. Notranje motivirani učenci so pogosto še dodatno vzpodbujeni z motivom radovednosti. Del naloge se je ukvarjal tudi z dejavniki, ki vzpodbujajo oziroma zavirajo motivacijo. Dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo, je zelo veliko (tako npr. okolje, odnosi v šoli, interesi, mediji, starši …). Del teh dejavnikov vpliva pozitivno na motivacijo in jo vzpodbuja, drugi del pa s svojim vplivanjem zavira motivacijo. Empirični del naloge je bil izveden s pomočjo ankete. Anketiranci so bili učenci 7. razreda OŠ, ki se učijo nemščino kot 2. tuji jezik. Analiza ankete je pokazala, da so učenci za učenje tujih jezikov zelo motivirani, pomemben dejavnik pri tem pa je ta, da ni vseeno, za kateri jezik gre. Večina učencev se uči nemščino, ker se jo morajo učiti, bi se pa raje npr. učili španščino kot nemščino. Tukaj se pokaže velik vpliv medijev na učence. Najmanjšo motivacijo so pokazali učenci za učenje francoščine. Pokazalo se je tudi, da se večina učencev (več kot 50 %) uči pod vplivom notranje motivacije, je pa še vedno veliko učencev, nad katerimi morajo bedeti starši, ker se drugače ne bi učili. Pomemben dejavnik za učence, da se nek tuji jezik sploh učijo, je zanimivost jezika. Če jim nek jezik ni privlačen, ni zanimiv, ni motivacije za učenje. V diplomskem delu se potrdi teza, da je motivacija ključnega pomena za učenje.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, notranja motivacija, zunanja motivacija, učenje tujih jezikov
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 4208; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (8,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici