| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 39 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
Razvoj modela za inteligentno podporo odločanju na osnovi analize nesktrukturiranih vsebin
Miha Pavlinek, 2016, doktorska disertacija

Opis: V svetu vseprisotnega računalništva se s kopičenjem naprav ter množično uporabo družbenih omrežij, elektronske komunikacije in drugih oblik IKT storitev naglo povečuje tudi količina nestrukturiranih vsebin. To nas sili k uporabi inteligentnih rešitev, ki za nas te vsebine organizirajo, se namesto nas odločajo o njihovi pomembnosti in nam posredujejo zgolj najbolj relevantne med njimi. Osnovna zmožnost takšnih rešitev je klasifikacija vsebin, zato so v njih avtomatski klasifikatorji nepogrešljiv člen. Zanje je tipično, da za učenje potrebujejo številne označene primerke z ustrezno predstavitvijo, v praksi pa označeni primerki niso vedno na voljo, zato je potrebno avtomatske klasifikatorje prilagoditi tako, da so sposobni pri učenju uporabljati tudi druge, neoznačene vsebine. V disertaciji smo predstavili metodo ST LDA (ang. Self-Training with LDA) za klasifikacijo besedil, ki za učenje klasifikatorja potrebuje le minimalno množico označenih in veliko večjo množico neoznačenih primerkov. Predlagali smo algoritem, ki temelji na metodi samoučenja ter predstavitvi besedil na osnovi tematskega modela, kar prinaša dodatne faktorje, od katerih je odvisna njegova uspešnost. Za vsak faktor smo, na podlagi številnih eksperimentov nad sedmimi besedilnimi podatkovnimi zbirkami, ocenili vpliv na uspešnost klasifikacije ter definirali model za določanje vrednosti parametrov, s čimer se izognemo dodatnim nastavitvam. Uspešnost metode smo primerjali z uspešnostjo drugih uveljavljenih metod in predstavitev, pri čemer predlagana metoda ST LDA dosega nadpovprečne rezultate, kar smo navsezadnje potrdili z neparametričnimi statističnimi testi.
Ključne besede: obdelava naravnega jezika, tekstovno rudarjenje, klasifikacija, tematsko modeliranje, delno nadzorovano učenje, samoučenje
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 795; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

32.
PRIMERJAVA INTERAKTIVNEGA IN TRADICIONALNEGA POUČEVANJA ANGLEŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA
Tanja Volf, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je ugotoviti trenutno stanje v slovenskih osnovnošolskih angleških jezikovnih učilnicah po tem, ko je integracija interaktivnih tabel (IT) že nekaj let stalnica. Literatura na temo nam ponuja številne analize in povratne informacije učiteljic in učiteljev, a ugotavljamo, da so le-te povečini dvodimenzionalne. Pomanjkljivosti in prednosti IT smo v tej nalogi raje razširili na SWOT analizo. Vrlina (ang. strength) je torej neka njena funkcija, kot je na primer podčrtavanje ali shranjevanje materialov. Priložnost (ang. opportunity) je tisto, kar lahko dosežemo z uporabo IT, kot na primer dvig motivacije. Šibkost IT-e je na primer, da ne dela, če ni elektrike in grožnja (ang. threat) je, da bi jo učitelj uporabljal le za namene predstavitve. Empirični del diplomske naloge ugotavlja resnično stanje česa?, načine uporabe, dostopnost in odnos slovenskih osnovnošolskih učiteljic in učiteljev angleščine kot tujega jezika (ATJ) do IT. Preverili smo še, kako navezani so na tradicionalne table (TT) in v kolikšni meri se jih še vedno uporablja. Ugotovili smo, da ima dobra polovica od 113 anketiranih IT v učilnici, kjer poučujejo, vedno na voljo IT, a vsako uro uporabljajo TT. Ena ali druga jim služi kot dodaten 'ekran' in se TT niso pripravljeni odpovedati. Med tistimi, ki nimajo rednega dostopa do IT, ni večjih razlik, saj nereden dostop manjša motivacijo za uporabo. Med rednimi uporabniki in uporabnicami se kaže, da jo večinoma uporabljajo za predstavitev in razlago snovi, kar je zanimivo, saj v veliki meri sporočajo, da je vloga učitelja zaradi IT spremenjena v bolj moderatorsko. Slušne, bralne in pisne spretnosti se v slovenskih osnovnih šolah poučuje največ s pomočjo IT. Preverjali smo še morebitne psihološke in demografske dejavnike in ugotovili, da demografski sicer niso dovolj izraziti za zanesljive zaključke, a generacija med 30 in 50 let kaže večjo pogostost uporabe IT. Psihološki razlogi za neuporabo navkljub dostopnosti kažejo na strah pred morebitnimi tehničnimi zapleti in nepoznavanje uporabe programske opreme. V podtonu vprašanj odprtega tipa se čuti še, da se nekateri, nekatere brez dostopa do IT čutijo diskriminirane, česar v predelani literaturi ni zaslediti. Zatorej je za uspešno integracijo potreben reden dostop do IT in ustrezno in redno izobraževanje ATJ učiteljic in učiteljev.
Ključne besede: tradicionalna tabla (TT), interaktivna tabla (IT), računalniško podprto učenje jezika, učenje jezika podprto z interaktivno tablo (UJIT), informacijsko računalniška tehnologija ( IT), angleščina kot tuji jezik ( ATJ)
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 675; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (604,14 KB)

33.
Stališča staršev in vzgojiteljev o pomenu zgodnjega učenja tujega jezika otrok v predšolskem obdobju
Katja Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Večjezičnost je postala sestavni del učeče se družbe. Pojavile so se spremembe na tujejezičnem področju, ki jih pogojujejo družbene razmere. S tem pa so se spremenila tudi stališča vzgojiteljev in staršev. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V prvem delu je obravnavan otrokov razvoj. Podrobneje so predstavljeni: področja otrokovega razvoja, vpliv zgodnjega učenja tujega jezika na vsestranski razvoj predšolskega otroka in vloga odraslih pri otrokovem razvoju. Nato sta predstavljena tudi govorni razvoj in njegovi dejavniki. V nadaljevanju so v teoretičnem delu obravnavani še zgodnje učenje tujega jezika in različni vidiki o začetkih učenja tujega jezika. Teoretični del je sklenjen s poglavjem o značilnostih učenja in poučevanja tujega jezika v vrtcih, ki zaobjema evropske smernice, modele poučevanja tujih jezikov, cilje, vlogo vzgojitelja in njegove kompetence ter vlogo staršev. Empirični del je posvečen raziskavi, pri kateri rezultati in njihova analiza temeljijo na stališčih staršev in vzgojiteljev o pomenu zgodnjega učenja tujega jezika otrok v predšolskem obdobju. Vzorec zajema starše, ki imajo svoje otroke vključene v vrtec po vsej Sloveniji in vzgojitelje v teh vrtcih. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Ugotovljeno je, da si starši in vzgojitelji z višjo izobrazbo prizadevajo za zgodnejši začetek učenja tujega jezika kot starši in vzgojitelji z nižjo izobrazbo. Oboji ocenjujejo zgodnje učenje tujega jezika kot pomembnega za otrokov celostni razvoj. Slednje se ocenjuje za pozitivno, saj je ob tem ugotovljeno, da starši in vzgojitelji visoko vrednotijo koristi učenja tujega jezika v predšolskem obdobju.
Ključne besede: otrokov razvoj, starši, vrtec, vzgojitelji, zgodnje učenje tujega jezika
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 446; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

34.
Dojemanje pravilnih in nepravilnih Google Translate prevodov
Dunja Gorenak, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Dojemanje pravilnih in nepravilnih Google Translate prevodov v teoretičnem delu osvetli dosedanja spoznanja o učenju tujih jezikov, pomenu maternega jezika pri usvajanju tujega jezika in vplivu medijev na sam proces učenja tujega jezika. V empiričnem delu pa predstavlja rezultate raziskave o dojemanju 15 naključno izbranih povedi, ki so iz slovenščine prevedene v angleščino s pomočjo prosto dostopnega spletnega prevajalskega orodja Google Translate (https://translate.google.com/). V raziskavi je sodelovalo 113 učencev osnovne in srednje šole. Rezultati vprašalnika kažejo, da imajo z dojemanjem pravilno in nepravilno prevedenih prevodov manj težav učenci z boljšimi ocenami, učenci srednje šole in tisti učenci, ki na internetu preživijo več časa. Raziskava kaže, da učenci v povprečju na internetu preživijo od pol ure do ene ure na dan, vendar čas, ki ga dnevno namenijo internetu, nima negativnega vpliva na oceno, ki jo imajo pri angleščini. Splošno dojemanje pravilno oziroma nepravilno prevedenih prevodov učencev, zajetih v raziskavo, je zadovoljivo.
Ključne besede: učenje tujega jezika, prevajalska orodja, Google Translate, internet in šola
Objavljeno: 20.02.2017; Ogledov: 1164; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

35.
Tuji jezik pri študentih nejezikovnih programov Univerze v Mariboru
Lucija Potočnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga preučuje vprašanje tujega jezika (TJ) pri dodiplomskih študentih nejezikovnih programov Univerze v Mariboru. Pozornost je usmerjena na učenje tujega jezika pri študentih, na njihovo samooceno o znanju tujega jezika, na njihovo neformalno in formalno uporabo tujega jezika ter na njihovo ocenjevanje dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost učenja tujega jezika. Pri tem je bila kontrolirana vloga ocene tujega jezika na maturi in smeri fakultete. V raziskavi je sodelovalo 150 dodiplomskih študentov, ki obiskujejo 2. ali 3. letnik študijskega programa naravoslovne, družboslovne in tehniške smeri Univerze v Mariboru. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval deskriptivno in numerično ocenjevalno lestvico. Rezultati so pokazali, da anketiranci dajejo večji poudarek zunajšolskemu učenju tujega jezika kot pa formalnemu. Ocenjujejo, da na uspešnost učenja tujega jezika v največji meri vplivajo: stik s tujci, program Erasmus izmenjava ter zgodnji začetki učenja tujega jezika. Slednje vpliva tudi na uspešnost pri kasnejšem opravljanju mature v delu, vezanem na tuji jezik. Anketiranci z boljšo oceno na maturi so bili pri samoocenjevanju znanja tujega jezika bolj samozavestni, prav tako pa po tuji študijski literaturi posegajo pogosteje in bolj samoiniciativno kot tisti z nižjo oceno. Največ dobrih ocen tujega jezika na maturi imajo družboslovci, največ odličnih ocen pa naravoslovci, ki so tudi sicer najbolj samoiniciativni ter pogosti uporabniki tuje študijske literature. Skoraj tretjina vseh anketiranih se na dodiplomskem študiju Univerze v Mariboru ni učila nobenega dodatnega jezika, dobra polovica pa se jih uči angleščino. V prihodnje bi morala jezikovna politika na državni ravni stremeti k vertikali poučevanja tujega jezika tudi na dodiplomskem študiju, saj samo znanje angleščine v prihodnosti zagotovo ne bo zadostovalo za uspešno in prodorno nastopanje mladih na evropskem gospodarskem trgu.
Ključne besede: tuji jezik, smeri fakultete, ocena tujega jezika na maturi, dejavniki uspešnosti, formalno učenje tujega jezika, samoiniciativen pristop, Univerza v Mariboru
Objavljeno: 03.04.2017; Ogledov: 560; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

36.
Pospeševanje slušnega razumevanja v nemščini kot tujem jeziku z uporabo glasbe
Sergeja Plemenitaš, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na pospeševanje slušnega razumevanja v nemškem kot tudi tujem jeziku. Teoretični del predstavlja osnovo, na kateri je zgrajeno diplomsko delo. Najprej je predstavljena skupna povezava med jezikom in glasbo. Različne raziskave kažejo, da naj bi glasba in jezik imela veliko skupnega. Njun predhodnik naj bilo jezikovno "petje", s katerim so ljudje komunicirali. Domneve dokazujejo, kako pomembna je melodija in to, da naj bi se že v takratnih časih z njo sporazumevali. Prav tako je omenjen njihov skupni razvoj. V naslednjih dveh poglavjih je opisano učenje jezika in prav tako učenje tujega jezika. Pri tujem jeziku je pomembno vedeti, da se je slovnice lažje naučiti kot sam izgovor, tempo, dinamiko, melodijo, celo ritem, na katerega vplivajo prozodične značilnosti. Fonetične kompetence, prozodija in razumevanje poslušanja so prav tako zelo pomembna. Poslušanje glasbe je tudi ena izmed najbolj priljubljenih rekreativnih možnosti za mlade in je zato nedvomno pomembna motivacijska spodbuda v učilnici. Glasba in pesmi nudijo tudi veliko informacij, npr. o življenju v ožjem pomenu besede ali o kulturnih vidikih v širšem pomenu. Kljub vsem tem pozitivnim vidikom uporabe glasbe se ne uporablja pogosto pri učenju tujega jezika. Eden od razlogov za to je, da se veliko učiteljev pritožuje, da potrebujejo dolgo časa, da najdejo primerno pesem za določeno lekcijo. V naslednjih poglavjih je podrobno predstavljeno na splošno učenje jezika, kot tudi tujega jezika s pomočjo glasbe. Predstavljene so prav tako fonetične kompetence, ki so za jezike zelo pomembne. Navedeni so prozodični elementi (govorna melodija, ritem, dinamika). Enaki prozodični elementi so vidni tudi v glasbi. Poglavje o slušnem razumevanju, ki je zadnje pri teoretičnem delu, predstavlja splošni opis tega pojma. Omenjene so kompetence, ki jih lahko v zelo kratkem času s pomočjo slušnega razumevanja pridobiš in s tem izboljšaš svoje znanje o jeziku. V empiričnem delu sta izbrana dva vidika, s katerima se lahko skozi slušno razumevanje naučimo samo izgovorjavo, melodijo posameznega jezika. Ta dva pristopa spodbujata glasbene sposobnosti, ki se izboljšujejo skozi poslušanje. Ta dva pristopa sta metafora in glasbeni trening vadba (»Musiktraining«) in se še ne uporabljata v razredu, čeprav si je izgovorjavo veliko lažje zapomniti. Čeprav se metafore v vsakdanjem jeziku uporabljajo, se pri pouku uporabljajo predvsem v literaturi (v poeziji pogosteje). Učenci se ne zavedajo, da se lahko naučijo tudi prozodične vidike govora. To je še en način, pri katerem se lahko spodbujajo glasbene kompetence. Menim, da je metoda z glasbenim treningom večini ljudi bolj zanimiva, saj tudi v vsakdanjem življenju obstaja močna potreba po glasbeni porabi. Vsak ima svoj glasbeni slog, s katerim se lahko melodijo približa drugemu jeziku. Ena vrsta so rep pesmi, te so zelo poseben glasbeni stil, v katerem večinoma besedila govorijo in ne pojejo. Ta zvrst še posebej pomaga mladostnikom, da se naučijo dobro izgovorjavo jezika. Ta dva načina se ne posvetita toliko slovnici, temveč je bolj poudarjena fonetična in prozodična osnova jezika.
Ključne besede: jezik, glasba, učenje tujega jezika, slušno razumevanje, ritem, melodija, prozodija, metafora, glasbeni trening
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 292; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (539,02 KB)

37.
Govorni razvoj predšolskega otroka v dvojezičnem okolju
Eszti Feher, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Govorni razvoj predšolskega otroka v dvojezičnem okolju je bil naš namen proučiti govorni razvoj predšolskega otroka v enojezičnem in dvojezičnem okolju. V teoretičnem delu smo proučili govorni razvoj od samega začetka do uporabe prvih povedi in opredelili poslušanje kot pomemben segment razvoja govora. Proučili smo tudi razvoj jezika pri enojezičnem in dvojezičnem govorcu, kjer smo se dotaknili maternega jezika, jezika okolja oziroma drugega jezika ter usvajanja in učenja prvega in drugega jezika. Dotaknili smo se teme dvojezičnosti v predšolskem obdobju otroka, kjer smo navedli tudi pozitivne in negativne lastnosti dvojezičnosti. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil ugotoviti, kako jezik (slovenščina kot prvi oziroma materni jezik, slovenščina kot drugi jezik) vpliva na otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in pripovedovanje ob podanih sličicah ter ugotoviti napredek razvoja govora in razvoja besednjaka pri sedemnajstih otrocih starih med 1–6 let v dvakratnem preverjanju v razmiku petih mesecev. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do spoznanja, da je na področju govornega razvoja in besednega zaklada pri vseh otrocih viden napredek. Pri nekaterih je ta napredek večji, pri drugih manjši. Prav tako smo raziskali, da jezik ne vpliva na otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in pripovedovanje ob sličici, saj so nekateri otroci, ki jim materni jezik ni slovenščina, pridobili boljše rezultate kot nekateri otroci, ki jim je slovenščina materinščina.
Ključne besede: poslušanje, razvoj govora, jezik, dvojezičnost, dvojezičnost v vrtcu, usvajanje in učenje drugega jezika.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 177; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

38.
Uporaba metod strojnega učenja za označevanje imenskih entitet v besedilih
Aleš Pečovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisano področje označevanja imenskih entitet vključno z razpoložljivimi pristopi. Podrobneje je razdelano področje strojnega učenja, tako nadzorovanega, delno nadzorovanega kot nenadzorovanega, z opisi nekaj pogosto uporabljanih metod. V magistrskem delu smo izdelali in preizkusili sistem označevanja imenskih entitet v besedilih, ki so napisana v slovenskem jeziku. Uporabili smo strojno učenje z metodo pogojnih naključnih polj. Opisani so posamezni deli sistema, uporabljen podatkovni vir za učenje sistema, za tem pa sam potek preizkušanja in dobljeni rezultati ter ugotovitve. Rezultati za kategoriji geografskih in lastnih imen so bili zadovoljivi, obstajajo pa še razne možnosti za nadaljnji napredek na tem področju, ki je tudi nujen zaradi naraščajočih potreb po uporabi takšnih sistemov.
Ključne besede: obdelava naravnega jezika, strojno učenje, označevanje imenskih entitet, pogojna naključna polja
Objavljeno: 30.01.2019; Ogledov: 261; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

39.
Poučevanje književnosti v srednji šoli: primerjava učnih načrtov za pouk angleščine v programih mednarodne mature in splošne gimnazije
Eva Cassandra Diane Fartek, 2019, magistrsko delo

Opis: Književnost nam daje primere jezika v svoji najboljši obliki. Zato se lahko uporablja kot orodje, ki izpostavlja dijake z višjo znanja pri pouku tujega jezika. Kljub temu se danes pri pouku angleščine v Sloveniji književnost zelo malo poučuje. Književnost je pogosto namenjena za slovnične in besediščne vaje, kot so klasične aktivnosti izpolnjevanja delovnih listov. Še posebej v gimnaziji, kjer dijaki začenjajo gimnazijski učni program z dobrim razumevanjem angleškega jezika, bi lahko pogosteje in bolj poglobljeno preučevali književnost. S tem bi dijaki lahko pridobili več znanja jezika in boljše razumevanje angleške kulture. Da bi odkrili kakršnekoli težave v zvezi s tem, kako se poučuje književnost pri pouku angleščine v gimnazijah in poiskali primerne rešitve, sem to poučevanje primerjala s svetovno znanim predmetom angleščine Jezik A: jezik in književnost, ki se poučuje v programu mednarodne mature. Po tem, ko so učenci in učitelji v obeh programih izpolnili vprašalnik in anketo, sem ugotovila, da bi lahko pri pouku angleščine v gimnazijah vključili več književnosti in bolj raznoliko književnost. Dijaki bi se lahko tudi bolj osredotočili na sam jezik v besedilih, za razliko od zdajšnjega učenja analize zgodbe in književnih likov. Učitelji bi lahko bili bolj usposobljeni za poučevanje književnosti v svojem univerzitetnem pedagoškem izobraževanju za poučevanje angleškega jezika. Dobro bi bilo, da se učiteljem nudi več sredstev in virov za poučevanje književnih del.
Ključne besede: književnost, EFL, poučevanje angleščine, gimnazija, mednarodna matura, učenje jezika
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 122; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici