| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpliv sobesedilnih dejavnikov, možnosti interakcije in znanja prozodije na bralne sposobnosti
Ana serena Papa, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil preučiti pisno komunikativno kompetenco pri osnovnošolcih na začetni in vmesni učni ravni. Raziskani so bili naslednji vidiki in odnosi kompetence: stopnja bralnih sposobnosti osnovnošolcev, vpliv dejavnikov iz sobesedila in za povečanje pozornosti kot slik, diskurznih označevalcev, ločil in tvorbe odstavkov ter vpliv možnosti interakcije na sposobnosti bralnega razumevanje, negativni vpliv znanja prozodije maternega jezika na izgovarjavo angleških besed in načini, kako preprečiti te motnje maternega jezika. Učencem 6. in 9. razredov so bili razdeljeni testi znanj z nalogami izgovarjave in bralnega razumevanja, na tak način zbrani podatki pa so bili obdelani in oblikovani v preglednice in diagrame. Pokazali so se naslednji rezultati: uporaba slik je ugodno vplivala na dosežke pri bralnem razumevanju učencev začetnikov, poskus omogočiti možnost interakcije je bil v pomoč učencem na vmesni učni ravni, diskurzni označevalci, primerna ločila in oblikovanje odstavkov pa so izboljšali dosežke na obeh ravneh. Nasprotno je raziskava odkrila tudi ovire pri doseganju dobrih rezultatov, saj je poznavanje prozodičnih lastnosti domačih besed oviralo pravilno izgovarjanje angleških internacionalizmov, ki se od maternih razlikujejo po naglasnem vzorcu, in tudi s podčrtanim in krepko označenim drugačnim naglasnim vzorcem tega negativnega vpliva ni bilo mogoče preprečiti.
Ključne besede: Pisna komunikativna kompetenca, bralne sposobnosti, bralno razumevanje, naglašanje, sobesedilni dejavniki, možnost interakcije, motnje zaradi vpliva maternega jezika, učenje tujega jezika
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 1858; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
MNENJA STARŠEV O POUČEVANJU IN UČENJU TUJEGA JEZIKA V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE NA PODROČJU CELJSKE REGIJE
Nataša Kerznar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene številne sodobne teorije o pridobivanju jezika, proces zgodnjega usvajanja tujega jezika, njegove prednosti in cilji. V teoretičnem delu diplomske naloge sem opisala psihološke in pedagoške osnove učenja tujega jezika ter sodobne didaktične pristope poučevanja tujega jezika (med njimi tudi t.i. jezikovno kopel). V diplomski nalogi predstavljam tudi, kako se s poučevanjem in učenjem tujih jezikov v otroštvu spopadajo druge evropske in svetovne države. Osrednja tema diplomskega dela se nanaša na mnenje staršev o zgodnjem učenju in poučevanju tujega jezika v otroštvu. Izvedena je bila anketa, zasnovana na vzorcu 405 staršev, ki so svojega otroka vključili v projekt učenja in poučevanja angleškega jezika v 1. triletju OŠ, ter stališča staršev, kjer njihov otrok ni vključen v omenjeni projekt.
Ključne besede: zgodnje poučevanje in učenje tujega jezika, mnenja staršev.
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 3158; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
UČENJE TUJEGA JEZIKA V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE IN CLIL
Damjana Kralj, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen sodoben pristop k poučevanju tujega jezika CLIL. Navedla sem pomembne prelomnice v razvoju CLIL-a skozi čas. Prikazala sem modele poučevanja tujega jezika v Sloveniji in drugod po svetu. V nadaljevanju sem predstavila zgodovino CLIL-a, kako CLIL deluje, zakaj je pomemben, katere so njegove prednosti, zakaj je CLIL eden izmed uspešnih pristopov poučevanja tujega jezika v otroštvu, kateri so tipi CLIL-a in pa primere CLIL-a v slovenskih šolah. V empiričnem delu diplomske naloge sem prikazala stališča učencev prvega triletja osnovne šole do učenja nemškega jezika po sodobnem pristopu CLIL. Rezultati kažejo, da je zanimanje učencev za učenje nemškega jezika po sodobnem pristopu CLIL veliko. Raziskava je pokazala tudi, da se učencem učenje nemškega jezika po sodobnem pristopu CLIL zdi zanimivo vendar si kljub temu ne želijo več ur poučevanja nejezikovnih predmetov v nemškemu jeziku.
Ključne besede: CLIL, učenje nemškega jezika, prvo triletje
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2978; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (690,47 KB)

5.
UČENJE TUJEGA JEZIKA: PRIMERJAVA NEMŠKEGA JEZIKA Z MATERNIM JEZIKOM - GLAGOLSKE KATEGORIJE S PSIHOLINGVISTIČNEGA VIDIKA
Mihael Bohorč, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena teorija Piageta in Kohlberga in teorija o kompleksnosti časov. V nadaljevanju smo ugotavljali, v kolikšni meri se te teorije potrdijo v praksi. Poleg tega smo pri glagolskih kategorijah (časi, spregatve in vrstni red glagolskih elementov) ugotavljali težavnostno stopnjo. To smo proučevali s pomočjo eksperimenta, v katerem so sodelovali učenci osmega razreda OŠ Rače in dijaki tretjega letnika tehniške gimnazije ŠC Krško-Sevnica. Eksperiment je bil sestavljen iz dveh delov, tipa 1 in tipa 2. Tip 1 zajema številne naloge v različnih časih, tip 2 pa naloge z določenimi temami, kjer naj bi učenci napisali čim več v ustrezno izbranem času. Da smo ugotovili primerjavo nemškega jezika s slovenskim maternim jezikom, so učenci rešili naloge obeh tipov tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Učenci, ki so sodelovali pri eksperimentu, spadajo v zadnjo mentalno razvojno stopnjo po Piagetu in Kohlbergu. V tem stadiju so učenci sposobni svoje odločitve samostojno sprejeti, kar se je pokazalo tudi pri reševanju nalog. Učenci si pri reševanju nalog niso dovolj prizadevali, saj smo zaznali pomanjkanje motivacije in zato so bili tudi rezultati nekoliko slabši kot bi lahko bili. Nekaterih nalog sploh niso rešili, pri drugih pa so zaradi nezainteresiranosti naredili veliko več napak in dejansko niso pokazali svojih sposobnosti in znanja. Pri preverjanju glagolskih kategorij (časov, spregatev, vrstnega reda glagolskih elementov) so gimnazijci pri nalogah v nemškem jeziku pri časih naredili najmanj napak, največ pa pri spregatvah in vrstnemu redu glagolskih elementov. Pri reševanju nalog v slovenskem jeziku so imeli najmanj napak pri vrstnemu redu glagolskih elementov in največ napak pri časih ter spregatvah. Osnovnošolci so pri nalogah v slovenskem jeziku naredili največ napak pri spregatvah in najmanj pri časih. Pri nalogah v nemškem jeziku pa so naredili najmanj napak pri časih in največ pri spregatvah. Torej imajo te tri glagolske kategorije različne težavnostne stopnje, zato so se napake pokazale tudi v skladu s to težavnostjo. Več napak je bilo pri kategoriji z višjo težavnostno stopnjo. Pri nalogah v nemškem jeziku so najvišja težavnostna stopnja spregatve, najnižja pa časi. Tudi pri nalogah v slovenskem jeziku so najvišja težavnostna stopnja spregatve, pri časih in vrstnemu redu glagolskih elementov pa je težavnostna stopnja najnižja. Z analizo smo pri kompleksnosti časov ugotovili, da je od vseh časov najmanj markiran sedanjik, nekoliko višjo stopnjo markiranosti prikazuje prihodnjik, pretekliki pa so tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku najbolj markirani. Spoznali smo, da so pretekliki kompleksnejši od sedanjika in prihodnjika. Prihodnjik kot nesedanjost je manj markiran od preteklikov, saj ima bolj vpadljivo in lažje prepoznavno obliko ter ustrezno formalno markiranost. S temi ugotovitvami lahko teorijo o kompleksnosti sedanjosti v nasprotju z nesedanjostjo potrdimo. V hipotezi smo trdili, da učni načrti za nemščino kot tuj jezik v gimnaziji predvidevajo več časa za ukvarjanje s slovničnimi kategorijami kot učni načrti v osnovni šoli. Iz tega lahko sklepamo, da naj bi bila tudi slovnična znanja gimnazijcev bistveno boljša. Z analizo smo ugotovili, da so gimnazijci v primerjavi z osnovnošolci naloge v nemškem jeziku v sedanjiku in pretekliku (Perfekt) bolje rešili, naloge v pretekliku (Präteritum) in prihodnjiku pa slabše. Če primerjamo vse naloge ugotovimo, da so bili gimnazijci pri reševanju nalog uspešnejši od osnovnošolcev. Tudi znotraj glagolskih kategorij (časov, spregatev, vrstnega reda glagolskih elementov) so bili rezultati v gimnaziji boljši kot v osnovni šoli. S temi ugotovitvami smo hipotezo potrdili.
Ključne besede: učenje tujega jezika, glagolska kategorija, eksperiment, kompleksnost, razvojna stopnja
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 2477; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
STALIŠČA VZGOJITELJIC O UČENJU TUJEGA JEZIKA V VRTCIH NA OBMOČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE
Silvija Kovačič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene številne sodobne teorije o pridobivanju jezika. V teoretičnem delu diplome so opisane osnove govornega razvoja v prvem in tujem jeziku, dejavniki, ki vplivajo na učenje jezika, ter vpliv tujega jezika na materinščino. V nadaljevanju je opisano učenje in poučevanje tujega jezika v predšolskem obdobju, kjer so predstavljeni glavni cilji in načela pri učenju ter poučevanju tujega jezika na predšolski stopnji, dejavniki uspešnega učenja tujega jezika v vrtcu, metode učenja tujega jezika ter vloga vzgojiteljice pri načrtovanju in izvajanju tujega jezika v vrtcu. V empiričnem delu diplome sem želela pridobiti podatke o tem, kakšno je stališče vzgojiteljic do tujega jezika in pripravljenost za poučevanje le-tega. S pomočjo anketnih vprašalnikov sem dobila odgovore na vprašanja glede zastavljenih ciljev in hipotez. Podatki so pokazali, da imajo vzgojiteljice dober odnos do učenja tujega jezika v vrtcu in menijo, da bi se le-to moralo odvijati v skupini z vzgojiteljico (integrirana oblika). Kljub temu, da je zgodnje učenje tujega jezika v vrtcu še precej v povojih in še ni dodobra poznano, je veliko vzgojiteljic pokazalo podporo in pripravljenost izvajati igralne urice iz tujega jezika ter se dodatno izobraževati v didaktiki zgodnjega poučevanja tujega jezika.
Ključne besede: Zgodnje učenje tujega jezika, stališča vzgojiteljev.
Objavljeno: 10.09.2010; Ogledov: 2300; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (549,66 KB)

7.
NA POTI K EVROPSKI FUNKCIONALNI VEČJEZIČNOSTI – UČENJE 2. TUJEGA JEZIKA V 3. TRIADI SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL
Lucija Mirt, 2010, diplomsko delo

Opis: EU si prizadeva doseči dolgoročno zastavljeni cilj ‒ funkcionalno večjezičnost čim večjega odstotka prebivalstva držav članic. V ta namen je bilo že v preteklosti sprejetih več direktiv in priporočil ter pripravljenih veliko programov in projektov. Za vse to so bili in so še vedno potrebni ustrezni finančni vložki. Ti se dolgoročno vsekakor izplačajo, ker so vsi ti projekti dobro zastavljeni. Pri realizaciji projektov za vzpodbujanje večjezičnosti imajo pomembno vlogo tudi učitelji tujih jezikov, ki lahko z dobro zastavljenim delom, z uporabo pravih strategij in metod dela naredijo ogromen napredek predvsem pri mladih generacijah. Leto 2011/12 prinaša novelo zakona o uvedbi obveznega 2. tujega jezika v slovenske osnovne šole, ki ima že pred uvedbo tako svoje zagovornike, kot tudi kritike. Po eni strani se bodo s to novelo vsem učencem, ne glede na socialni status, odprle enake možnosti, da se učijo več kot en tuji jezik, kar je do sedaj veljalo za prioriteto tistih, katerim so starši to lahko financirali. Na drugi strani pa se je treba zavedati dejstva, da je ta obveza nekaterim učencem nelagodna. To kaže tudi empirični del te naloge, katerega podatki so pridobljeni na osnovi anketnega vprašalnika in prikazujejo odnos naključno izbranega vzorca učencev 7., 8. in 9. razreda do 2. tujega jezika. Med drugim so obravnavane tudi želje učencev, ki se nanašajo na obliko pouka pri 2. tujem jeziku, njihov odnos do hrvaščine in nemščine ter odnos do vstopa Slovenije v EU. Podatki so pokazali, da si anketiranci želijo pouka 2. tujega jezika v obliki izbirnega predmeta, kar pa ni v skladu s prihajajočo novelo zakona. Prikazana so tudi stališča učencev, ki jih ponazarjajo njihovi odgovori na vprašanja glede njihovega odnosa do jezikov sosednjih držav ter do vstopa Slovenije v EU. Vpogled v trenutno stanje, ki ga dajejo podatki naključno izbranih anketirancev o učenju 2. tujega jezika na slovenskih osnovnih šolah v 3. triadi, je zanimiv. Vidna so odstopanja teorije od prakse, kar je pričakovano, saj so novosti vedno povezane s spremembami, ki nekaterim povzročajo nelagodje. Te ugotovitve so povzete v zaključnem delu ter nadgrajene z vpogledom v prihodnost, ki prinaša spremembe prav na tem področju.
Ključne besede: Evropska unija, učenje 2. tujega jezika, osnovna šola, funkcionalna večjezičnost, novela zakona o uvedbi obveznega 2. tujega jezika
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 2395; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

8.
VKLJUČITEV MORALNIH VREDNOT V VSEBINAH ANGLEŠKIH UČBENIKOV V OSNOVNIH ŠOLAH
Ines Gorenšček, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja s teorijo, da bi moral izobraževalni sistem javnih šol bolj poudarjati moralne vrednote. Le-te lahko učitelj vključi v vsak šolski predmet in s tem zadovolji navodila vzgojnega načrta. Učitelji angleščine do neke mere lahko sami določajo vsebine, ki bodo obravnavane pri urah anglečine, zato je njihova naloga lažja in a hkrati tudi toliko bolj pomembna. Učitelji angleščine lahko spodbudijo moralni razvoj otrok tako z učnimi vsebinami kot tudi z učnimi metodami in svojo osebnostjo. Znano je, da večina učiteljev najpogosteje sledi vsebinam učbenika, ki ga uporablja. Zanimalo me je, kako učbeniki s svojimi vsebinami spodbujajo otrokov moralni razvoj. V teoretičnem delu diplome sem razložila pomen moralnih vrednot in kasneje zbrala in primerjala nekaj teorij moralnega razvoja. Osredotočila sem se tudi na prihodnost poučevanja na osnovnih šolah in pomebnosti vsestranskega učenja. Ugotovitve sem zapisala v zaključku teoretičnega dela. V empiričnem delu pa sem se posvetila analizi dveh najbolj uporabljenih učbenikov, Messages and Project. Ugotovitve sem predstavila tudi v razpredelnicah in grafihv poglavju 5.3. Nazadnje pa sem s pomočjo vprašalnika zbrala še mnenja učiteljev angleščine in jih medsebojno primerjala. Ugotovitve sem strnila v zaključku diplomskega dela.
Ključne besede: angleški učbeniki, osnovna šola, poučevanje angleškega jezika, moralne vrednote, vseživljenjsko učenje, moralni razvoj otrok
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1936; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (780,23 KB)

9.
UČENJE NEMŠKEGA JEZIKA KOT TUJEGA JEZIKA V STAROSTI
Nina Bertalanič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Učenje nemščine kot tujega jezika v starosti so v ospredju starejši, ki so se odločili za učenje tujega jezika nemščine. Starejši so specifična skupina, ki se tuji jezik učijo drugače kot mlajši učeči se, zaradi svoje starosti in drugih dejavnikov. V teoretičnem delu diplomske naloge je zato najprej govora o starosti učečih se oz. so razloženi pojmi starost in starati se. V poznejših letih deluje človeški spomin počasneje in ne zmore več tako hitro ohraniti toliko informacij. Iz tega razloga je treba pri učenju tujega jezika v starosti porabiti veliko več časa in strpnosti. Poleg tega igra pri učenju pomembno vlogo motivacija. Če pri starejših obstaja notranja motivacija, je učenje veliko lažje. Da pa so starejši pri učenju uspešni, so poleg motivacije pomembni še motivi. Kateri motivi so pomembni za starejše, je v delu podrobneje prikazano. Poleg že vseh opisanih dejavnikov, je za starejše pomembno, da je pri učenju prisoten dober učitelj. Učitelj se s svojimi učečimi poistoveti in uporablja za učenje metode, ki pripomorejo k uspešnemu učenju. Poleg tega predstavi učečim strategije in jim pokaže, kako lahko te strategije uspešno uporabijo. Kako vidijo učenje nemščine v starosti starejši in kako njihovi učitelji, je prikazano v drugem delu diplomske naloge. Ugotovitve so bile pridobljene s pomočjo anketnega vprašalnika.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: starejši, starost, spomin, učenje tujega jezika v starosti, motivacija, motivi, učeči se, učitelji, metode za učenje, strategije
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 2681; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (850,80 KB)

10.
UVAJANJE TUJEGA JEZIKA V VRTEC
Vesna Simonič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so v teoretičnem delu predstavlje vrednote, ki vplivajo na uvajanje tujega jezika v vrtec, nekaj je navedenih tudi praktičnih primerov. V empiričnem delu pa je predstavljeni rezultati raziskave, ki ugotavlja, v kolikšni meri se starši zavedajo pomena uvajanja tujega jezika v vrtec, ali je staršem všeč takšna oblika poučevanja tujega jezika, ali njihovi otroci izgovorijo kakšno tujo besedo in ali je otrokom učenje tujega jezika všeč.
Ključne besede: zgodnje učenje tujega jezika, motivacija, didaktični vidiki zgodnjega učenja tujega jezika, prvi tuj jezik, praktični primeri za poučevanje tujega jezika - nemščine
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 2751; Prenosov: 587
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici