1. Učenje angleškega jezika v sloveniji s pomočjo medijev nekoč in danes : diplomsko deloTilen Caf, 2023, diplomsko delo Opis: Mediji se v Sloveniji in po celem svetu vedno bolj masivno uporabljajo. Uporabljajo se za komunikacijo, za zabavo, za pridobivanje novic in podobno. Lahko pa se uporabljajo tudi za informiranje o določenih temah za katere je posameznik zainteresiran, vključno z učenjem tujega jezika. Učenje tujih jezikov dandanes postaja vse lažje zaradi enostavnega dostopa do gradiv in informacij preko spleta. Vsak, ki ima internetno povezavo lahko dostopa do filmov v tujem jeziku, serij, knjig, stripov in ostalih medijev preko katerih je možno spoznavati tuj jezik. Ključne besede: Učenje tujega jezika, angleški jezik, mediji, nekoč in danes Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 230; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,36 MB) |
2. Percepcija modalnosti slovenskih univerzitetnih študentov: epistemično in deontično v primerjavi z semantičnim pomenom : epistemic and deontic vs. semantic meaningJure Bertalanič, 2023, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Percepcija modalnosti slovenskih univerzitetnih študentov: epistemično in deontično v primerjavi s semantičnim pomenom je podati vpogled v to, kako angleško modalnost dojemajo naravni govorci slovenščine, ki študirajo angleščino na univerzitetni ravni. Teoretični del temeljito vzpostavi pojme modalnosti, razlike med epistemično in deontično modalnostjo ter semantičnim pristopom. Nadalje temeljito analiziramo tipično rabo osrednjih modalnih glagolov can, could, may, might, must, have (to), should in ought (to) tako v epistemičnem/deontičnem kot v semantičnem smislu.
Empirični del temelji na raziskavi, v kateri je 57 študentov anglistike Univerze v Mariboru odgovarjalo na vprašanja iz vprašalnika o modalnosti in podajalo svoja pojasnila o zaznanih pomenih modalnih izjav. S pomočjo vprašalnika smo lahko preverili in ugotovili, v kolikšni meri slovenski študenti anglistike poznajo in uspešno uporabljajo modalne glagole can, could, may, might, must, have (to), should in ought (to). Nadalje se je vprašalnik osredotočil na to, ali je zaznavanje epistemičnih in deontičnih variacij navedenih načinov študentov primerljivo z dojemanjem naravnih govorcev. Analizirali smo tudi podatke, da bi ugotovili, ali obstajajo opazne razlike v dojemanju angleške modalnosti med moškimi in ženskami. Ključne besede: angleška modalnost, učenje angleščine kot tujega jezika, učenje jezika, angleška slovnica, deontična modalnost, epistemična modalnost Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 90; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,82 MB) |
3. Interakcija z otroki priseljenci v vrtcu : diplomsko deloTjaša Štante, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na komunikacijo z otroki priseljenci, ki jih je v slovenskih vrtcih vedno več. V teoretičnem delu smo predstavili nekatere smernice vključevanja otrok priseljencev v vrtce, načine komuniciranja vzgojiteljev z otroki priseljencev, pristope učenja jezika okolja in dvojezičnost otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v katero so bili vključeni vzgojitelji in pomočniki. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika in obdelani s programom SPSS. V raziskavi nas je zanimalo, iz katerih držav se priseljujejo otroki priseljenci in njihove družine, izkušnje strokovnih delavcev v vrtcu glede govorne interakcije z otroki priseljenci, izkušnje in stališča strokovnih delavcev v vrtcu glede učenja jezika okolja za otroka priseljenca, kompetentnost strokovnih delavcev v vrtcu pri govorni komunikaciji z otrokom priseljencev in stališča strokovnih delavcev glede dvojezičnosti otrok. Rezultati so pokazali, da največji delež otrok priseljencev prihaja iz Bosne in Hercegovine. Vzgojitelji z otroki komunicirajo z uporabo različnih pristopov, najpogosteje z neverbalno komunikacijo. Po mnenju strokovnih delavcev se otroci najbolje naučijo jezik okolja preko vsakdanjih situacij v vrtcu. Vzgojiteljevo nerazumevanje prvega, maternega jezika otroka priseljenca otežuje delo vzgojitelja pri vzgoji in izobraževanju otroka. Vzgojitelji in pomočniki imajo pozitivna stališča do rabe dvojezičnosti otrok na predšolski stopnji. Ključne besede: otrok priseljenec, interakcija, jezik okolja, učenje jezika, dvojezičnost Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 506; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,00 MB) |
4. Stališča študentov treh fakultet do poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju : diplomsko deloJerneja Kuglar, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljamo stališča študentov predšolske vzgoje do poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju.
V teoretičnem delu predstavljamo vlogo poučevanja tujega jezika, opisujemo stanje zgodnjega poučevanja tujega jezika v Sloveniji in v nekaterih drugih državah ter predstavljamo pregled predmetnikov pedagoških fakultet, oddelkov za predšolsko vzgojo Univerze v Mariboru, Ljubljani in na Primorskem. Prav tako opisujemo trenutno stanje vključevanja tujega jezika v vrtec in pregled nekaterih sodobnih raziskav o stališčih študentov, vzgojiteljev, staršev o vključevanju tujega jezika v predšolsko obdobje.
Empirični del naloge prikazuje rezultate opravljene raziskave, kjer študenti predšolske vzgoje pedagoških fakultet, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, podajo stališča o učenju in poučevanju tujega jezika v predšolskem obdobju. Rezultati prikazujejo, da se študenti večinoma (55,7 %) strinjajo z obveznim poučevanjem tujega jezika v vrtcih. Nekateri pa bi ga raje ponudili kot obogatitveno dejavnost. Stališča študentov niso odvisna od izbire pedagoške fakultete, nobena fakulteta pa v času študija predšolske vzgoje ne omogoča pridobitve ustreznih kompetenc za poučevanje tujega jezika v zgodnjem obdobju. Ključne besede: stališča študentov, učenje tujega jezika v predšoslkem obdobju, pedagoška fakulteta, celosten razvoj, Kurikulum za vrtce Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 669; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,13 MB) |
5. Slikanice kot pripomoček za poučevanje tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šolePatricija Celec, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo podrobneje raziskali izbrane slikanice, jih analizirali in sestavili učne priprave za poučevanje tujega jezika angleščine s pomočjo slikanic.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo preučili slikanice, spoznali oblike in tipe slikanic. Prav tako smo še podrobneje raziskali uporabo slikanic pri učenju in poučevanju tujega jezika v otroštvu, razloge za in proti, kriterije za izbor in dejavnosti z uporabo slikanic. Preučili smo tudi že obstoječe raziskave.
V empiričnem delu magistrskega dela smo opravili podrobno analizo šestih slikanic, ter zanje spisali podrobne učne priprave, ki bodo v pomoč tako učiteljem razrednega pouka kot učiteljem tujega jezika, ki poučujejo v 1. VIO OŠ. Pri podrobni in obsežni analizi smo se opirali na prilagojene kriterije za izbor slikanice pri pouku tujega jezika v otroštvu in preverili, v kolikšni meri analizirane slikanice izpolnjujejo kriterije.
Analiza je pokazala, da smo izbrali kvalitetne slikanice, tako po sami vsebini kot tudi po ilustracijah in sporočilni vrednosti. Ugotovili smo, da so vse preučevane slikanice primerne za učenje in poučevanje tujega jezika v otroštvu, saj vključujejo bogato tujejezikovno besedišče, omogočajo medpredmetno povezovanje z ostalimi učni predmeti, imajo pa tudi velik izobraževalni potencial. Slikanice so zakladnica različnih pomembnih življenjskih vrednot. Ključne besede: slikanice, učenje in poučevanje tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, učne priprave Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 795; Prenosov: 109
Celotno besedilo (5,77 MB) |
6. Spletno okolje za utrjevanje znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika za delo v gostinskem sektorjuNikita Holc, 2021, magistrsko delo Opis: Učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika je v današnjem času aktualno bolj kot kadar koli poprej. Vse več ljudi se predvsem iz kariernih razlogov odloča za delo v tujini in jezik je tisti, ki je prvi pogoj za uspešno vključevanje v družbo za posameznika in posameznico nove države. V magistrskem delu je predstavljeno področje poučevanja odraslih, vezano na poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika za namen dela v gostinsko-turističnem sektorju, natančneje v delu strežbe. Posamezniki in posameznice, ki v ta namen opravijo osnovni tečaj slovenščine, v nadaljevanju potrebujejo sredstvo, s katerim lahko svoje znanje utrjujejo. V ta namen magistrsko delo podaja konkretne primere nalog, ki so primerne za interaktivno okolje, s katerimi bi učeči se posamezniki in posameznice lahko svoje znanje utrjevali. Naloge so razdeljene v tri tematske sklope, to so besedišče, slovnica in sporočanje. Vse naloge so sestavljene glede na realne situacije, ki jih bodo posamezniki in posameznice doživeli na svojem delovnem mestu. Magistrskemu delu je v prilogi dodan interaktivni dokument, ki predstavlja primer realizacije empiričnega dela magistrskega dela in je primeren za takojšnjo uporabo v procesu učenja. Cilj magistrskega dela je, da bi sestavljene naloge kar najhitreje dosegle učeče posameznike in posameznice ter s tem konkretno izboljšale proces učenja slovenščine kot drugega in tujega jezika v konkretnih življenjskih situacijah. Ključne besede: učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika, poučevanje odraslih, vseživljenjsko učenje, naloge za utrjevanje znanja, gostinsko-turistični sektor Objavljeno v DKUM: 06.05.2021; Ogledov: 908; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,61 MB) |
7. Umetna inteligenca – trenutni in prihodnji izzivi bančništvaJasmina Gergorec, 2020, diplomsko delo Opis: Uporaba orodij za umetno inteligenco se je v zadnjem času stopnjevala v vseh gospodarskih panogah, med drugim tudi zaradi naraščajočega obsega digitalnih podatkov in vse večje računalniške zmogljivosti. Umetna inteligenca spreminja vse vidike poslovanja, tudi v bančništvu. Banke si danes ne morejo več privoščiti dolge čakalne vrste in pogoste obiske njihovih poslovalnic. Potrebujejo preobrazbo, da bi lahko sledile pričakovanjem svojih strank. Poglobljeno in strojno učenje so izboljšale izkušnje s strankami. Umetna inteligenca vključuje obdelavo naravnega jezika, prepoznavanje govora in strojni vid. Na izbiro imamo več vrst tehnik, ene izmed teh so: nevronske mreže, genetski algoritem ali mehka logika.
Motivi za uvajanje umetne inteligence v bančništvo so predvsem odpravljanje človeških napak, boljši regulativni nadzor, hitrejše prepoznavanje in obvladovanje tveganj, prepoznavanje goljufij, boljša finančna varnost, kar se odraža pri nižjih stroških poslovanja ter predstavlja konkurenčno prednost posamezne banke. Ključne besede: Umetna inteligenca, bančništvo, chatbot, strojno učenje, obdelava naravnega jezika Objavljeno v DKUM: 30.11.2020; Ogledov: 1039; Prenosov: 143
Celotno besedilo (620,32 KB) |
8. Uporaba vektorske vgradnje za inteligentno obdelavo slovenskega besedila : magistrsko deloUrban Strnišnik, 2020, magistrsko delo Opis: V sklopu magistrske naloge smo se najprej osredotočili v problematiko pridobivanja uporabnega znanja iz nestrukturiranega besedila. Po poročilih IDC je razmerje med strukturiranimi in nestrukturiranimi podatki vsako leto večje. Načinov pridobivanja uporabnega znanja iz nestrukturiranega besedila je več, ena izmed njih so besedne vložitve oz. vektorska vgradnja. Najprej smo se posvetili pregledu tehnik besednih vložitev, kaj to je in kaj z njimi dosežemo. Ugotovili smo, da da izraz besedna vložitev stoji za določitvijo vektorske vrednosti besedi, s katero lahko izvajamo nadaljnje računske operacije. Namen magistrske naloge je bil preizkusiti nekatere algoritme vektorske vgradnje, izdelati lastne modele obdelave besedil in jih nato primerjati z nekaterimi že obstoječimi modeli. Lastne in obstoječe modele obdelave besedil smo nato preizkusili in na podlagi primerjave ugotovili prednosti in slabosti pri uporabi v določenem okolju. V sklopu učenja modelov smo se osredotočili tako v nadzorovane kot tudi v nenadzorovane tehnike učenja. Vhodni korpus podatkov smo pridobili iz pravilnikov štirinajstih slovenskih univerz in fakultet. Iz ugotovljenih rezultatov smo opravili analizo in diskusijo rezultatov, kjer smo dobili odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja, hipoteze pa sprejeli ali zavrnili. Ključne besede: Besedne vložitve, strojno učenje, fastText, obdelava naravnega jezika, doc2vec, word2vec, klasifikacija besedila, nadzorovano učenje, nenadzorovano učenje Objavljeno v DKUM: 17.11.2020; Ogledov: 869; Prenosov: 70
Celotno besedilo (3,65 MB) |
9. Razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol v Sloveniji z vidika učiteljevValentina Čeh, Matea Tenko, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine (1.-4. razred) ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol. Teoretični del magistrske naloge sloni na preučevanju otrokovega razvoja in kako le-ta vpliva na učenje tujega jezika ter kakšna je vloga učitelja prav pri tem procesu. Pozorni morajo biti na otrokovo osebnost, njegove učne sposobnosti in motiviranost ter v skladu s tem izbrati didaktične metode in strategije dela. Cilj empiričnega dela magistrske naloge je bil raziskati razlike v delu med razrednimi in predmetnimi učitelji ter s kakšnimi težavami se soočaju pri poučevanju. Ključne besede: učenje tujega jezika, zgodnje poučevanje angleščine, strategije in metode poučevanja, učna priprava, učbenik, problemi poučevanja. Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1275; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1014,46 KB) |
10. Poučevanje književnosti v srednji šoli: primerjava učnih načrtov za pouk angleščine v programih mednarodne mature in splošne gimnazijeEva Cassandra Diane Fartek, 2019, magistrsko delo Opis: Književnost nam daje primere jezika v svoji najboljši obliki. Zato se lahko uporablja kot orodje, ki izpostavlja dijake z višjo znanja pri pouku tujega jezika. Kljub temu se danes pri pouku angleščine v Sloveniji književnost zelo malo poučuje. Književnost je pogosto namenjena za slovnične in besediščne vaje, kot so klasične aktivnosti izpolnjevanja delovnih listov. Še posebej v gimnaziji, kjer dijaki začenjajo gimnazijski učni program z dobrim razumevanjem angleškega jezika, bi lahko pogosteje in bolj poglobljeno preučevali književnost. S tem bi dijaki lahko pridobili več znanja jezika in boljše razumevanje angleške kulture. Da bi odkrili kakršnekoli težave v zvezi s tem, kako se poučuje književnost pri pouku angleščine v gimnazijah in poiskali primerne rešitve, sem to poučevanje primerjala s svetovno znanim predmetom angleščine Jezik A: jezik in književnost, ki se poučuje v programu mednarodne mature. Po tem, ko so učenci in učitelji v obeh programih izpolnili vprašalnik in anketo, sem ugotovila, da bi lahko pri pouku angleščine v gimnazijah vključili več književnosti in bolj raznoliko književnost. Dijaki bi se lahko tudi bolj osredotočili na sam jezik v besedilih, za razliko od zdajšnjega učenja analize zgodbe in književnih likov. Učitelji bi lahko bili bolj usposobljeni za poučevanje književnosti v svojem univerzitetnem pedagoškem izobraževanju za poučevanje angleškega jezika. Dobro bi bilo, da se učiteljem nudi več sredstev in virov za poučevanje književnih del. Ključne besede: književnost, EFL, poučevanje angleščine, gimnazija, mednarodna matura, učenje jezika Objavljeno v DKUM: 05.06.2019; Ogledov: 1105; Prenosov: 127
Celotno besedilo (2,64 MB) |