1. Strojno učenje in obdelava naravnega jezika za pripravo analize sentimenta na spletuMatija Jerin, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava področje analize sentimenta z uporabo strojnega učenja in obdelave naravnega jezika. Namen dela je razviti model, ki bi bil sposoben analizirati sentiment besedil, pridobljenih s spletnih platform, zlasti z družbenega omrežja X (prej Twitter).
V delu smo uporabili različne metode strojnega učenja in obdelave naravnega jezika. Najprej smo podatke pridobili iz odprtih virov, jih očistili in normalizirali z metodami, kot sta lemmatizacija in tokenizacija. Pri obdelavi podatkov smo uporabili več tehnik, vključno z Bag of Words, s pozitivno/z negativno frekvenco in s TF-IDF, za kar smo uporabili Python knjižnice, kot sta NLTK in scikit-learn. Model smo učili z metodo logistične regresije, naivnega bayesa in z metodo podpornih vektorjev ter testirali njihovo natančnost s pomočjo ločenih testnih podatkov.
Rezultati kažejo, da je logistična regresija v kombinaciji z značilkami TF-IDF dosegla najvišjo natančnost pri predvidevanju sentimenta, in sicer 88,65 %, kar pomeni, da je model sposoben zanesljivo prepoznati sentiment besedil kot pozitiven ali negativen. Kljub uspehu modela obstaja potencial za nadaljnje izboljšave. Uporaba večjih in bolj raznovrstnih podatkovnih zbirk ter naprednejših tehnik globokega učenja, kot so nevronske mreže (LSTM ali BERT), bi lahko še povečala natančnost in zmogljivost modela.
Zaključki magistrskega dela potrjujejo, da je analiza sentimenta z uporabo strojnega učenja izvedljiva in uporabna v različnih okoljih. V prihodnje priporočamo implementacijo API-ja za omrežje X, kar bi omogočilo sprotno pridobivanje podatkov in avtomatizirano analizo sentimenta v realnem času. Prav tako bi lahko nadgradnja modela z globokim učenjem pripomogla k obvladovanju kompleksnejših jezikovnih struktur in kontekstov, kot sta sarkazem in večpomenskost.
Ključne besede: analiza sentimenta, strojno učenje, obdelava naravnega jezika
Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (4,85 MB) |
2. Vpliv umetne inteligence na razvoj elektronskega poslovanjaŠpela Pamela Škof, 2024, magistrsko delo Opis: COVID-19 je popolnoma spremenil vedenje potrošnikov, predvsem zaradi večje odvisnosti od spletnega nakupovanja. Pandemija je podjetja prisilila v razvoj inovativnih strategij za konkurenčnost in prilagoditev hitrim spremembam, hkrati pa spodbudila razvoj umetne inteligence (UI). UI vključuje inženiring strojev in programov, ki omogočajo samostojno odločanje ali posredovanje informacij za lažje odločanje. Programsko opremo za UI je mogoče prilagoditi glede na specifične potrebe organizacij. Kljub prednostim UI v e-poslovanju ostaja ta tehnologija nova, zato je za izkoriščanje njenih potencialov potrebno celovito razumevanje. Če organizacije ne razumejo njenih zapletov, lahko to omeji njihove koristi. Chatboti in obdelava naravnega jezika lahko še bolj učinkovito zadovoljijo potrebe strank, omogočajo hitro komunikacijo, odgovarjanje na vprašanja in reševanje težav v realnem času, kar izboljšuje zadovoljstvo strank in kakovost interakcij.
Ključne besede: Umetna inteligenca, elektronsko poslovanje, chatboti, strojno učenje, obdelava naravnega jezika.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,96 MB) |
3. Stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo : diplomsko deloBarbara Lokovšek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje in primerja stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika v otroštvu, in sicer ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo. Teoretični del diplomskega dela proučuje učenje tujih jezikov v zgodnjem otroštvu tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Opisane so kompetence vzgojiteljev oziroma učiteljev in predstavljene podobne raziskave, ki so že bile izvedene na tem področju. Ugotovitve kažejo, da imajo tako vzgojitelji kot učitelji pozitiven odnos do učenja tujih jezikov v (zgodnjem) otroštvu. Zaposleni v obeh ustanovah se strinjajo, da naj bi se otroci učili tuji jezik tako v predšolskem obdobju kot v prvem razredu, kot najprimernejši čas za začetek učenja tujega jezika pa so izpostavili vrtec. Prav tako anketiranci menijo, da znanje tujega jezika, pridobljeno v predšolskem obdobju, pomaga pri kasnejšem učenju, in se strinjajo, da je tuji jezik otrokom zanimiv. Večina anketirancev se strinja, da bi morali imeti vzgojitelji dodatno izobrazbo ali certifikat za poučevanje tujega jezika v vrtcu. Anketiranci tudi vidijo potrebo po dodatnem izobraževanju, če bi poučevanje tujega jezika postalo obvezno v vrtcu oziroma v prvem razredu osnovne šole. Ti rezultati raziskave poudarjajo potrebo po izboljšanju izobraževalnih programov in dodatnem usposabljanju vzgojiteljev in učiteljev za učinkovito poučevanje tujega jezika v (zgodnjem) otroštvu.
Ključne besede: stališča vzgojiteljev in učiteljev, zgodnje učenje tujega jezika, kompetence vzgojiteljev in učiteljev za zgodnje poučevanje tujega jezika, pomembnost znanja tujega jezika, prednosti zgodnjega učenja
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,49 MB) |
4. Priseljenci v Sloveniji : aplikacija za začetno učenje slovenskega jezika za priseljence iz hrvaškega govornega okoljaMaggie Martina Kodba, 2024, magistrsko delo Opis: Slovenija, zaradi svojega geografskega položaja, predstavlja stičišče zahodne in vzhodne Evrope, kar povzroča vedno večji priliv priseljencev, še posebej iz držav nekdanje Jugoslavije. Z mešanjem južnoslovanskih jezikov, religij, kultur in balkanskih običajev slovenska družba postaja vedno bolj kulturno obarvana. Neznanje jezika priseljencem pogosto povzroča težave v komunikaciji. Napačno je prepričanje, da materni jezik priseljencev zaradi podobnosti z južnoslovanskimi jeziki olajša učenje slovenščine. Prav podobnost med slovenščino in drugimi južnoslovanskimi jeziki priseljence pogosto zmede in vodi do jezikovnih napak. Da bi priseljencem olajšali proces učenja jezika in jih hkrati opozorili na najpogostejše jezikovne napake, smo na podlagi lastne priseljenske izkušnje izdelali jezikovno aplikacijo Slovify za učenje slovenščine za priseljence iz hrvaškega govornega okolja. Glavna ideja je bila, da uporabniki ob učenju slovenščine odkrivajo posebnosti slovenske družbe in kulture, usvajajo komunikacijske obrazce ter razumejo razlike in podobnosti med slovenščino in hrvaščino. Aplikacija zajema 10 tematskih sklopov in je popolnoma brezplačna ter dostopna vsem, ki so motivirani za učenje slovenščine. Med izdelavo aplikacije so bili upoštevani standardi znanja za učenje slovenščine na vstopni ravni (A1). Čeprav aplikacija Slovify omogoča učenje slovenskega jezika uporabnikom iz hrvaškega govornega okolja, je primerna tudi za priseljence iz ostalih držav nekdanje Jugoslavije, ki jim hrvaški jezik ni tuj.
Ključne besede: priseljenci, aplikacija, slovenščina, vstopna raven, učenje jezika
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (18,77 MB) |
5. Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloMinca Marovt, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ.
V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,94 MB) |
6. Exploring pre-service and in-service teachers' perceptions about early foreign language learning and dyslexiaMilena Košak Babuder, Saša Jazbec, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: This contribution addresses Slovenian in-service and pre-service foreign language and general education teachers' awareness of dyslexia in the foreign language classroom. The authors examine and analyse the levels of familiarity with dyslexia among foreign language teachers and primary school teachers (in-service teachers) and foreign language students (pre-service teachers), their perceptiveness regarding the particularly demanding areas of language learning, and their willingness to engage in additional training to obtain the appropriate skills for teaching children with learning disabilities, particularly dyslexia. The results reveal noticeable differences in answers to individual research questions provided by the participants based on their profiles. The majority of participants stated that they were familiar with dyslexia from a theoretical point of view but also indicated that they were aware of the need to further improve their individual specialist-didactic knowledge and skills in order to give successful support to dyslexic pupils engaged in foreign language learning. The authors also predict the necessary extent of additional training measures in which foreign language teachers, primary school teachers, and foreign language students should engage.
Ključne besede: pouk tujega jezika, zgodnje učenje, disleksija, dislektični učenci, učitelji tujega jezika, razredni učitelji, empirične študije, foreign language teaching, early learning, dislexy, dislexic pupils, foreign language teachers, pre-service teachers, in-service teachers
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 25
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Strategije učenja besedišča v slovenščini kot drugem in tujem jeziku : študija primeraGjoko Nikolovski, Kaja Pšeničnik, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku obravnavamo strategije učenja besedišča, ki jih uporabljajo učeči se slovenščine kot drugega in tujega jezika. Cilji prispevka so: 1) definirati strategije za usvajanje besedišča, 2) ugotoviti, katere strategije učeči se najpogosteje uporabljajo, in 3) odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali obstajajo razlike v uporabi strategij učenja besedišča glede na stopnjo znanja slovenščine. Izhodiščna hipoteza je, da anketiranci razmeroma pogosto uporabljajo strategije učenja besedišča, katerih pogostost uporabe se stopnjuje v smeri strategije formalnega učenja besedišča → strategije samospodbudnega učenja besedišča → strategije spontanega učenja besedišča, in sicer skladno z napredovanjem v znanju jezika v smeri A1 → A2–B1 → B2 → C1–C2.
Ključne besede: slovenščina, slovenščina kot drugi jezik, slovenščina kot tuji jezik, učenje jezika, poučevanje jezika, besedišče, študija primera
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 283; Prenosov: 37
Povezava na celotno besedilo |
8. Jezikovne kompetence v angleščini pri študentih, univerzitetnih profesorjih in podpornem osebjuMojca Kompara Lukančič, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se usmerjamo na pomen znanja in poučevanja tujega jezika (angleščine), in sicer pri študentih, univerzitetnih profesorjih in podpornih službah, ki so vpete v sektor terciarnega izobraževanja. Pregledno je predstavljen položaj poučevanja jezikov skozi čas, osredinjamo se na novodobne koncepte usvajanja jezika - tu mislimo na učenje na daljavo (e-učenje) in mobilno ali m-učenje - ter predstavljamo orodje za e-učenje angleškega jezika LanGuide in v okviru slednjega resurse s področja korespondence in analizo potreb. Ta je bila izvedena v okviru sodelovanja med slovensko in romunsko univerzo.
Ključne besede: angleščina, visokošolske ustanove, učenje jezika, e-učenje, korespondenca
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 223; Prenosov: 28
Celotno besedilo (562,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Učenje angleškega jezika v sloveniji s pomočjo medijev nekoč in danes : diplomsko deloTilen Caf, 2023, diplomsko delo Opis: Mediji se v Sloveniji in po celem svetu vedno bolj masivno uporabljajo. Uporabljajo se za komunikacijo, za zabavo, za pridobivanje novic in podobno. Lahko pa se uporabljajo tudi za informiranje o določenih temah za katere je posameznik zainteresiran, vključno z učenjem tujega jezika. Učenje tujih jezikov dandanes postaja vse lažje zaradi enostavnega dostopa do gradiv in informacij preko spleta. Vsak, ki ima internetno povezavo lahko dostopa do filmov v tujem jeziku, serij, knjig, stripov in ostalih medijev preko katerih je možno spoznavati tuj jezik.
Ključne besede: Učenje tujega jezika, angleški jezik, mediji, nekoč in danes
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 719; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,36 MB) |
10. Percepcija modalnosti slovenskih univerzitetnih študentov: epistemično in deontično v primerjavi z semantičnim pomenom : epistemic and deontic vs. semantic meaningJure Bertalanič, 2023, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Percepcija modalnosti slovenskih univerzitetnih študentov: epistemično in deontično v primerjavi s semantičnim pomenom je podati vpogled v to, kako angleško modalnost dojemajo naravni govorci slovenščine, ki študirajo angleščino na univerzitetni ravni. Teoretični del temeljito vzpostavi pojme modalnosti, razlike med epistemično in deontično modalnostjo ter semantičnim pristopom. Nadalje temeljito analiziramo tipično rabo osrednjih modalnih glagolov can, could, may, might, must, have (to), should in ought (to) tako v epistemičnem/deontičnem kot v semantičnem smislu.
Empirični del temelji na raziskavi, v kateri je 57 študentov anglistike Univerze v Mariboru odgovarjalo na vprašanja iz vprašalnika o modalnosti in podajalo svoja pojasnila o zaznanih pomenih modalnih izjav. S pomočjo vprašalnika smo lahko preverili in ugotovili, v kolikšni meri slovenski študenti anglistike poznajo in uspešno uporabljajo modalne glagole can, could, may, might, must, have (to), should in ought (to). Nadalje se je vprašalnik osredotočil na to, ali je zaznavanje epistemičnih in deontičnih variacij navedenih načinov študentov primerljivo z dojemanjem naravnih govorcev. Analizirali smo tudi podatke, da bi ugotovili, ali obstajajo opazne razlike v dojemanju angleške modalnosti med moškimi in ženskami.
Ključne besede: angleška modalnost, učenje angleščine kot tujega jezika, učenje jezika, angleška slovnica, deontična modalnost, epistemična modalnost
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 346; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,82 MB) |
