| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvedba naravoslovnih aktivnosti na gozdni učni poti Mrtvice reke Mure za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko delo
Lara Jelen, 2023, magistrsko delo

Opis: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin. 
Ključne besede: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (15,98 MB)

2.
Vloga in pomen pouka izven učilnice pri likovni umetnosti - analitični prikaz teoretičnih izhodišč : magistrsko delo
Sara Kocbek, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je prikazan analitični prikaz teoretičnih izhodišč pouka izven učilnice pri likovni umetnosti. Raziskava je obsegala analizo vsebine tujih virov in teoretične razprave o pomenu šole na prostem v kontekstu z ekologijo, ekoartom in likovno umetnostjo. Analizirali smo tudi slovensko območje. Preučeno literaturo smo navedli v teoretičnem delu in iz nje izhajali pri kodiranju informacij. Za raziskavo smo izbrali nekaj držav, ki so izstopale na področju poučevanja na prostem, in sicer: skandinavske države (Švedska, Norveška in Danska), nordijski državi (Finska in Islandija), Nemčija, Nova Zelandija, Anglija, Škotska, Avstralija in Kanada. V raziskavo smo na koncu tudi vključili našo domovino, Slovenijo. Izkazalo se je, da ima vsaka od teh držav svoj sistem, kako vključujejo poučevanje izven učilnice v kurikulume in pa koliko ter na kakšen način. Slovenija je pa ena od držav, ki ima učni načrt zastavljen na način, da lahko učitelji med seboj povežejo predmete in jih izvajajo tudi na prostem. V slovenskem učnem načrtu so tudi predvideni dnevi dejavnosti (kulturni, naravoslovni, športni in tehnični), ki pa jih v drugih učnih načrtih ni bilo neposredno zaznati. V našem učnem načrtu je predvidena tudi izvedba šole v naravi, ki poteka strnjeno in v vsakem vzgojno-izobraževalnem triletju.
Ključne besede: likovna umetnost, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, konstruktivistično učenje, ekoart
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 343; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

3.
Učni sprehod po sledeh rimskega Ptuja kot oblika izkustvenega učenja izven učilnice pri poučevanju družbe v 4. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Ana Topolovec, 2022, magistrsko delo

Opis: Bolj kot kdaj koli v preteklosti je pomembno, da so učenci pri pouku aktivni. Pri izkustvenem učenju so uspešnejši, pridobljeno znanje je trajnejše in neposredno povezano z življenjem. Učenje v šolski učilnici naj čim večkrat zamenja učenje v avtentičnem učnem okolju, s katerim bodo učeči poleg lažjega usvajanja učne snovi krepili tudi socialne kompetence ter medvrstniške odnose. V teoretičnem delu zaključne naloge smo opredelili predmet družba, iskali zakonitosti aktivnega pouka, prednosti in slabosti učenja izven učilnice, pozitivne učne rezultate, ki jih prinaša izkustveno učenje, pa predstavili v praktičnem delu naloge, ko smo se z učenci 4. razredov odpravili na učni sprehod izven učilnice po sledeh Rimljanov na Ptuju. Možnosti za pripravo in izvedbo pouka, ki ga ponuja katerokoli avtentično učno okolje, so neomejene. Najsi gre za naravno ali pa za družbeno okolje, je to prostor, kjer se učenci naučijo bistveno več kot med šolskimi zidovi. Motivacija pri učenju je v primerjavi z motivacijo v šoli znatno večja, pridobljeno znanje je trajnejše in veliko bolj povezano z vsakdanjim življenjem. Izkušnje, ki jih učeči pridobijo, so neprecenljive. V magistrski nalogi smo opredelili predmet družba in poiskali možnosti za medpredmetne povezave izbrane teme o rimskih ostalinah na Ptuju. Proučili smo zakonitosti izkustvenega učenja, aktivnega pouka ter učenja izven učilnice. V praktičnem delu smo izbrali vsebinski sklop Ljudje v prostoru in ljudje v času in pripravili gradivo za poučevanje kulturne dediščine v 4. razredu osnovne šole. Izbrali smo obdobje rimske zgodovine, osredotočili smo se na antične ostaline v mestu Ptuj. Pripravili smo učno uro uvodne motivacije, ki je vsebovala utrditev predznanja o Rimljanih in spoznavanje sledov Rimljanov na Ptuju. V okviru uvodne učne ure smo učence motivirali za naslednjo učno uro, ki je potekala izven učilnice – učni sprehod po sledeh rimske Petovione. Pripravili smo delovno knjižico z nalogami, ki so jo učenci izpolnjevali med učnim sprehodom po Ptuju. Učno vsebino in naloge smo oblikovali glede na učne cilje predmeta družba, jih medpredmetno povezali tudi z ostalimi učnimi predmeti, upoštevali smo taksonomske stopnje, vsebino diferencirali in individualizirali, pozorni smo bili tudi na različne učne stile učencev, zato smo naloge oblikovali tako, da smo aktivno vključili vsa čutila. Reševanje nalog smo spremljali formativno, rešitve smo preverjali sproti. Učenci so med sprehodom imeli možnost izražati svoje mnenje, postavljati vprašanja o težje razumljivih temah ali o vsebini, kjer so svoje znanje želeli nadgraditi. Ugotovili smo, da je aktivni pouk izven učilnice v avtentičnem učnem okolju zaradi bogatih izkušenj, ki jih prinaša, za učence veliko bolj zanimiv. V tovrstnem učnem procesu so, v primerjavi s tradicionalnimi načini poučevanja, aktivnejši in zato veliko bolj motivirani, pridobljeno znanje je trajnejše, bolj uporabno in povezano z vsakdanjim življenjem.
Ključne besede: 4. razred, izkustveno učenje, učenje izven učilnice, kulturna dediščina, rimski Ptuj
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 630; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (8,61 MB)

4.
Zlatorogova učna pot z naravoslovno vsebino za osnovnošolce 4. in 5. razredov : magistrsko delo
Katarina Lokošek, 2022, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo spoznali prednosti sodobnega načina poučevanja s pomočjo izvajanja pouka na prostem in v obliki učnih poti. Želeli smo izvedeti, ali je takšen način poučevanja res boljši in bolj efektiven, zato smo v sklopu praktičnega dela izvedli raziskavo. Zanimalo nas je predvsem, ali udejstvovanje učne poti pripomore k usvajanju novega znanja, predhodno pa smo preverili vpliv starosti in spola na njihovo predznanje znotraj istih tematskih sklopov. Raziskavo smo izvedli na vzorcu 85 osnovnošolcev. Preverili smo njihovo predznanje znotraj več sklopov pri predmetu Naravoslovje in tehnika, nato pa se odpravili na učno pot. Po opravljenem potepu smo preverili še na novo usvojeno znanje. Rezultati raziskave so pokazali, da med spoloma ne prihaja do statistično značilnih razlik v predznanju, čeprav so bili dečki nekoliko boljši pri reševanju nalog. Pri starosti se pojavijo odstopanja in prihaja do statistično značilnih razlik. Kot smo pričakovali, so teste boljše reševali starejši učenci. Prav tako so se pojavile statistično značilne razlike pri reševanju finalnega testa v primerjavi z inicialnim. Naloge so bolje reševali po opravljeni učni poti.
Ključne besede: Učna pot, učenje izven učilnice, naravoslovje, Laško
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 506; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

5.
Vključevanje herbarija v kontekst poučevanja predmeta naravoslovje in tehnika v 4. razredu osnovne šole s poudarkom na učenju rastlinskih vrst : magistrsko delo
Bernarda Srebre, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zajema teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu temo razdelimo na štiri večje sklope: pedagoško-didaktični sklop, psihološki skop, kulturno-geografski sklop ter naravoslovni sklop. Temo povežemo z izkustvenim učenjem in specifiko poučevanja izven učilnice, s cilji iz učnega načrta, osredotočimo na značilnosti srednjega otroštva, predstavimo občino Črna na Koroškem ter OŠ, razširjenost rastlin po območjih, predstavimo herbarij ter podrobneje predstavimo rastline, ki smo jih vključili v praktični del. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati in primerjati stališča do izdelave in vključitve herbarija v pouk. Narejena je bila na manjšem vzorcu (n = 123), med 81 študenti in 42 učitelji razrednega pouka. Podatke smo obdelali s programom SPSS. Rezultati kažejo, da anketirani znanje o poznavanju rastlinskih vrst pri učencih ocenjujejo kot podpovprečno, medtem ko svoje znanje o tem ocenjujejo bolje. Med njimi ga učitelji ocenjujejo bolje kot študentje. Oboji so skladni v prepričanju, da je herbarij dobra metoda za realizacijo navedenih učnih ciljev, večinoma se strinjajo in močno strinjajo s trditvami, da je herbarij dobra metoda. Prav tako se večinoma strinjajo ali popolnoma strinjajo, da ima uporaba herbarija tudi druge pozitivne učinke (npr. izboljšanje motivacije, boljša zapomnitev ...). V praktičnem delu pa predstavimo model vpeljave herbarija v 4. razred OŠ.
Ključne besede: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, naravoslovje in tehnika, herbarij, 4. razred
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 711; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (5,31 MB)

6.
Izvajanje naravoslovnih dejavnosti izven igralnice v Vrtcih Murska Sobota : diplomsko delo
Špela Bencik, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Izvajanje naravoslovnih dejavnosti izven igralnice v Vrtcih Murska Sobota je raziskati, kako pogosto izvajajo vzgojitelji Vrtca Murska Sobota naravoslovne dejavnosti izven igralnice ter, če jih sam letni čas in vreme omejuje pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti zunaj. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali naravoslovje kot področje Kurikuluma za vrtce, učenje izven učilnice, izkustveno učenje, gozdno pedagogiko, vpliv izvajanja dejavnosti zunaj na različna otrokova področja razvoja. Prav tako smo opisali Mursko Soboto, njene naravne značilno in Vrtec Murska Sobota. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anketiranja vzgojiteljev Vrtca Murska Sobota. Za raziskavo smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. Rezultate smo predstavili v obliki tabel in grafov, na koncu smo jih tudi interpretirali. Ugotovili smo, da vzgojitelje letni čas in vreme ne omejuje pri izvajanju dejavnosti izven igralnice. Vzgojitelji dejavnosti največkrat izvajajo na igrišču vrtca in v parku. Naravoslovne dejavnosti izven igralnice izvajajo v povprečju dvakrat na mesec.  
Ključne besede: učenje izven učilnice, izkustveno učenje, narava, naravoslovne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 732; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

7.
Vklučevanje šolskega vrta v kontekst izvedbe pouka spoznavanja okolja na področju Spodnjega Podravja
Aleksandra Petek, 2022, magistrsko delo

Opis: Rdeča nit magistrske naloge je šolski vrt, ki nudi možnost izkustvenega pouka v neposredni bližini šole. Z vključevanjem šolskega vrta v učni proces lahko dosežemo, da otroci s samostojnim raziskovanje pridobivajo in oblikujejo nova znanja. Namen naloge je bil raziskati pojav šolskih vrtov v Spodnjem Podravju in kako se ti vključujejo v učni proces predmeta spoznavanje okolja. Zanimalo nas je, kako pogosto učitelji realizirajo učne cilje tega predmeta v šolskem vrtu, katere tematske sklope učitelji razrednega pouka najpogosteje povezujejo z obiskom šolskega vrta v kontekstu spoznavanja okolja, in katere so najpogostejše učne oblike, metode, deli učnega procesa ter učni pripomočki, ki jih pri obisku šolskega vrta uporabljajo. Na koncu smo navedli še prednosti in slabosti poučevanja na šolskem vrtu. V anketi je sodelovalo 61 učiteljev razrednega pouka iz 9 osnovnih šol na območju Spodnjega Podravja. Rezultati analize so pokazali, da ima 85 odstotkov vključenih osnovnih šol iz Spodnjega Podravja šolski vrt, a se učitelji ne odločijo prav pogosto za povezavo šolskega vrta s spoznavanjem okolja, saj vrt najpogosteje obiščejo le enkrat na šolsko polletje. Tematski sklopi, ki se učiteljem razrednega pouka v Spodnjem Podravju zdijo najprimernejši za obravnavo na šolskem vrtu, so živa bitja, snovi in pojavi. Izstopa skupinsko delo, ki se največkrat izvaja v povezavi z laboratorijsko-eksperimentalnimi učnimi metodami dela. Najpogosteje se učitelji odločijo za obisk šolskega vrta v sklopu obravnave novih učnih snovi, ko največkrat uporabijo naravni material, ki ga ponuja okolica. Anketirani učitelji menijo, da je velika prednost poučevanja na šolskem vrtu uporaba vseh čutil, največjo težavo pa jim predstavlja zahtevna organizacija.
Ključne besede: Spoznavanje okolja, izkustven pouk, šolski vrt, učenje izven učilnice, kompostiranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2022; Ogledov: 814; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (6,45 MB)

8.
Dejavnosti izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja v občini Cerkvenjak : magistrsko delo
Patricija Kocbek, 2021, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej preučili predmet spoznavanje okolja in cilje predmeta, nato pa smo se osredotočili na izkustveno učenje ter poučevanje izven učilnice. Na kratko smo predstavili kraj Cerkvenjak, za katerega smo predlagali dejavnosti, in poiskali cilje učnega načrta predmeta spoznavanje okolja za učence tretjega razreda, ki bi jih lahko realizirali. Prav tako smo pregledali delovne zvezke izbranih založb z vidika, kako pogosto je predlagano poučevanje izven učilnice, oz. so predlagane dejavnosti z omenjeno izvedbo. Ugotovili smo, da delovni zvezek založbe Rokus Klett vključuje največ nalog, ki jih lahko izvedemo izven učilnice, sledi založba Mladinska knjiga, ki jih vsebuje nekaj manj kot založba Rokus Klett. Pri delovnem zvezku založbe DZS pa smo našli najmanj nalog, ki bi jih lahko izvedli zunaj učilnice. V praktičnem delu smo načrtovali primere dejavnosti izven učilnice za posamezne tematske sklope v 3. razredu osnovne šole pri predmetu spoznavanje okolja v Občini Cerkvenjak. Podrobneje smo prikazali primere dejavnosti na dveh lokacijah pouka izven učilnice. Izbrali smo Muzejsko zbirko Feliksa Rajha in Domačijo Firbas.
Ključne besede: spoznavanje okolja, izkustveno učenje, pouk izven učilnice, dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1086; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)

9.
Vpeljava t. i. "zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem" v učni sistem in njeni vplivi na učno uspešnost : magistrsko delo
Veronika Kadilnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno vpeljevanje »zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem« v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki smo ga izvajali na Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah, in sicer v prvem razredu. Namen magistrskega dela je spodbuditi šole, da učno snov sprejemajo v naravi z opazovanjem in izkustvenim učenjem in da bi v svoj učni proces vpeljali več dejavnosti zunaj, tj. z učenjem na praktični način. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razlike v znanju učencev, ki so snov in znanje pridobivali na tradicionalni način v učilnici, in ga primerjati z znanjem učencev, ki so snov in znanje pridobivali na praktičen način z dejavnostmi zunaj učilnice. V enem razredu je bila učna snov na temo jeseni predelana zunaj v »zeleni učilnici«, drugi razred pa je kot kontrolna skupina enako snov oziroma sklop snovi predelal v učilnici na tradicionalni način. Učenje zunaj v »zeleni učilnici« je potekalo v parku v Slovenskih Konjicah, kjer smo za učence pripravili medpredmetno povezovanje na učno temo jeseni. S pred- in potestom smo ugotavljali razliko v znanju pri eksperimentalni in kontrolni skupini ter ovrednotili učni proces pri pouku v naravi. S formativnim spremljanjem učencev smo ugotavljali predznanje in komunicirali z otroki o novi snovi. Učenci so novo znanje pridobivali pri vseh predmetih prvega razreda. Za učence smo pripravili senzorno pot, ki jih je omogočila zaznavanje različnih tekstur naravnih materialov; pri matematiki so s pomočjo naravnih materialov (storži, vejice, kamni, vrvice itd.) sestavljali števila in šteli; pri slovenščini so spoznavali prvi, zadnji in srednji glas v besedi s pomočjo naravnih materialov in dramatizirali Mojco Pokrajculjo v naravnem okolju. Pri glasbi so učenci peli pesmice in si pomagali z ritmom, ki so ga ustvarjali s kamenčki, orehovimi lupinicami itd. Pri predmetu spoznavanje okolja so učenci spoznavali različne vrste dreves in listov itd., pri športni vzgoji pa so učenci uživali pri igrah v naravi in se sprostili. Ugotovili smo, da je znanje učencev, ki so snov pridobivali pri pouku izven učilnice v naravi, večje od znanja učencev, ki so snov pridobivali na tradicionalni način.
Ključne besede: prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, medpredmetno povezovanje, formativno spremljanje, jesen
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 863; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

10.
Dejavnosti pri pouku spoznavanja okolja izven učilnice
Natalija Skale, 2021, magistrsko delo

Opis: Učenje je proces, ki se izvaja celo življenje. Izkustveno in konstruktivistično učenje sta osnovi za izvajanje vsebin pri predmetu spoznavanje okolja, ki se poučuje v prvih treh razredih devetletne osnovne šole. Predmet spoznavanje okolja zajema usmeritev spontanega otroškega raziskovanja sveta v naravnem in družbenem okolju. Predmet združuje postopke, procese in vsebine, s pomočjo katerih učenci spoznavajo svet, v katerem živijo. Vsebine predmeta so zastavljene tako, da omogočajo nadgrajevanje temeljnih pojmov pri predmetih naravoslovje in tehnika ter družba, ki se izvajata v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in pri družboslovnih, naravoslovnih in tehničnih predmetih v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja se poudarja neposredno spoznavanje vsebine, npr. travnik spoznavajo v življenjskem okolju travnik, kako deluje pošta naj bi učenci spoznali neposredno na pošti. Temu primerna oblika učenja je učenje izven učilnice, ki pri učencih spodbuja radovednost, motivacijo, izboljšuje se kakovost in količina znanja. Prav zaradi tega smo se v magistrski nalogi odločili načrtovali dejavnosti, ki se lahko izvajajo izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja, ki jih lahko učitelji uporabijo od 1. do 3. razreda ter jih seveda prilagodijo glede na razmere in dejavnike, ki vplivajo na učenje izven učilnice.
Ključne besede: spoznavanje okolja, dejavnosti izven učilnice, konstruktivistično učenje, izkustveno učenje, narava
Objavljeno v DKUM: 12.02.2021; Ogledov: 1334; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici