| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Proces vključevanja učenja na prostem v geografski kurikul : magistrsko delo
Urška Žižek, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil analizirati operativne učne cilje, zapisane v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli glede na to, ali jih je možno realizirati na prostem oz. izven učilnice ter oblikovati dva scenarija vključitve učenja na prostem v osnovnošolski izvedbeni letni učni načrt oz. pripravo za pouk geografije na dveh različnih nivojih, konservativnem in progresivnem. V teoretičnem delu smo opredelili pomen in umeščenost terenskega dela v pouk geografije v osnovni šoli. Opredelili smo tudi pogoje za izvedbo terenskega dela za namene izobraževanja, prednosti in ovire pri vključevanju terenskega dela v izobraževanje ter proces izvajanja učenja na prostem. Empirični del magistrskega dela temelji na pripravi dveh izvedbenih letnih načrtov oz. priprav, usmerjenih v vključevanje učenja na prostem v osnovnošolski pouk geografije, ena na konservativnem oz. osnovnem nivoju ter ena na progresivnem oz. naprednem nivoju. V ta namen smo oblikovali tudi predloge priprav učenja na prostem pri pouku geografije v osnovni šoli, ki bi jih lahko vključili na osnovni oz. napredni nivo letnega načrtovanja. Ob tem smo uporabili metodo intervjuja, s katero smo učiteljici geografije v osnovni šoli predstavili oba pripravljena letna izvedbena kurikula za vključevanje učenja na prostem v pouk geografije. Na osnovi ugotovljenega zaključujemo, da je v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli veliko ciljev in vsebin, ki jih je možno realizirati s terenskim delom in da je učenje na prostem možno realizirati na osnovi dveh različnih scenarijev – na osnovnem in naprednem nivoju.
Ključne besede: učenje na prostem, terensko delo, letni načrt dela, učni načrt, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 275; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

2.
Pomoč učencem s posebnimi potrebami pri pouku geografije: študija primera nudenja dodatne strokovne pomoči
Nadija Škrlec, 2019, magistrsko delo

Opis: Učenci s posebnimi potrebami so v vzgojno-izobraževalnem procesu opredeljeni kot učenci s kakršnim koli primanjkljajem, ki bistveno vpliva na učenčevo učno uspešnost. Gre za otroke z motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, dolgotrajno bolne, s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, z avtističnimi motnjami ter s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V zakonu je zapisano, da učencem s posebnimi potrebami pri pouku pripada dodatna strokovna pomoč. V magistrskem delu smo izvedli raziskavo Individualna strokovna pomoč pri učenju geografije za izbrane učence z učnimi težavami od 6. do 9. razreda v Osnovni šoli Veržej, s pomočjo katere smo želeli preveriti vpliv individualne pomoči pri učenju geografije na učni uspeh pri izbranih učencih. V raziskavi so sodelovali: učenka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja iz 6. razreda, učenec z motnjami avtističnega spektra iz 7. razreda, ter učenca s čustvenimi in vedenjskimi motnjami iz 8. in 9. razreda. Rezultati raziskave, ki je potekala kot pedagoški študij primera v času med 15. 1. in 21. 3. 2019, so pokazali, da je imela individualna strokovna pomoč pri učenju geografije največji vpliv na učni uspeh pri učencu iz 8. razreda, delno pa pri učenki iz 6. in učencu iz 8. razreda. Pri učencu iz 9. razreda pa ni bilo zaznati vpliva individualne pomoči.
Ključne besede: Učenci s posebnimi potrebami, individualna strokovna pomoč, učenje geografije, učni uspeh, študij primera.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1547; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (6,20 MB)

3.
Uporaba mobilnih telefonov in aplikacij pri pouku geografije v osnovnih šolah
Anja Rašl, 2019, magistrsko delo

Opis: V začetku 21. stoletja so izobraževalne ustanove na široko odprle svoja vrata informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT). V učilnicah so svoj prostor najprej dobili grafoskopi, televizorji in radio, ob vse hitrejšem tehnološkem napredku pa so jih kaj kmalu izpodrinili računalniki, LCD-projektorji, pametne table in tablični računalniki. V zadnjih letih si v izobraževalnem procesu svojo pot vse bolj utirajo tudi pametni mobilni telefoni. V hitrem tempu razvoja mobilne telefonije in vse večji njeni zmogljivosti so nekatere šole in učitelji postali pionirji in začeli pri pouku uporabljati mobilni telefon kot učni pripomoček. Medtem ko so nekateri učitelji v novem elektronskem pripomočku videli priložnosti in nove izzive, so drugi na to spremembo gledali z zadržanostjo. In čeprav se zdi, da se v zadnjem času vedno več učiteljev odloča za vsaj občasno vključitev dela z mobilnimi telefoni pri pouku, marsikatere šole še vedno niso sprejele tega visoko tehnološkega pripomočka kot dela pouka. Prepovedi uporabe mobilnih telefonov v času pouka še danes visijo na stenah hodnikov po slovenskih osnovnih šolah. Pa vendar lahko mobilne telefone zelo dobro vključimo v pouk in učencem omogočimo, da svoje spretnosti uporabe tehnologije uporabijo s kakšnim drugim namenom za razliko od pisanja sporočil in nabiranja všečkov na družabnih omrežjih. Obstaja cela paleta uporabnih aplikacij in spletnih strani, ki jih lahko ponudimo učencem v času izvajanja učne ure, tudi pri pouku geografije. Anketni vprašalniki med učenci so pokazali, da si večina učencev želi del časa pri geografiji preživeti z uporabno mobilno aplikacijo. So tudi mnenja, da bi bile takšne ure zanimivejše. Pogovori z učitelji geografije so odstrli pogled na uporabo mobilnih telefonov pri njihovih urah. Večini učiteljev geografije se zdi mobilna naprava dober pripomoček za nadgradnjo znanja in drugačen način pridobivanja informacij, kjer učenec samostojno prihaja do informacij, ki jih ponuja svetovni splet ali mobilna aplikacija.
Ključne besede: IKT, mobilne naprave, aplikacije, pouk geografije, mobilno učenje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1980; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

4.
Didaktično vrednotenje programa Microsoft PowerPoint za pouk geografije
Nadja Kotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Po naših opažanjih se program Microsoft PowerPoint (v nadaljevanju MS PPT) pogosto uporablja pri pouku geografije. V teoretičnem delu magistrske naloge smo zato s pomočjo kvalitativne analize strokovne literature ovrednotili didaktično vrednost programa MS PPT za pouk geografije. Analizirali smo funkcije MS PPT in izpostavili tiste, ki še posebej dobro podpirajo potrebe geografskega pouka in geografske učne cilje. Hkrati smo opozorili na potencialne negativne vidike nepremišljene ali pretirane uporabe programa MS PPT v izobraževanju oziroma pri pouku geografije. Kljub temu, da je program MS PPT pogost pripomoček (tudi učilo) pri pouku geografije, menimo, da se o njegovi smotrni uporabi ne diskutira dovolj, vsaj ne na formalen in sistematičen način. V teoretičnem delu smo zato predstavili kognitivno teorijo večpredstavnostnega učenja, ki poda načela, kako oblikovati MS PPT drsnice z ozirom na zakonitosti učenja. Predstavili smo tudi smernice oblikovanja MS PPT drsnic s področja grafičnega oblikovanja. V empiričnem delu nas je zanimalo, kako bodoči učitelji geografije ocenjujejo didaktično vrednost programa MS PPT, kakšne so njihove navade uporabe ter kako vrednotijo lastno znanje za rabo programa. Izbiro statističnega vzorca je pogojevalo dejstvo, da bodoči učitelji geografije pripadajo generacijam, ki so tehnično zelo podkovane in posledično pogosto posegajo po tehnologiji. Predvidevamo, da bodo z uporabo MS PPT nadaljevali tudi v prihodnje v vlogah rednih učiteljev. Statistična analiza rezultatov spletne ankete bodočih učiteljev geografije nakazuje, da program pogosto uporabljajo pri obvezni pedagoški praksi in v okviru učnih nastopov. Menijo, da oblika in način uporabe programa MS PPT pomembno vplivata na kvaliteto učnih ur geografije in si želijo, da bi v okviru formalnega izobraževanja dobili še več podpore, ko gre za didaktično uporabo programa MS PPT pri učnih urah geografije.
Ključne besede: pouk geografije, multimedija, večpredstavnostno učenje, Microsoft PowerPoint, bodoči učitelji geografije
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1091; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

5.
SAMOREGULACIJA UČENJA GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Sara Knez, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja značilnosti samoregulacijskega učenja s poudarkom na strategijah za samoregulacijsko učenje, načinih učenja geografije in vlogi učitelja geografije. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni z anketiranjem osnovnošolcev ter z intervjuvanjem osnovnošolskih profesorjev geografije. Raziskava je pokazala razlike glede na starost in spol učencev v uporabi strategij za samoregulacijo učenja ter samem načinu učenja geografije. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je za izboljšanje samoregulacijskega učenja potrebno razvijati področja, ki zadevajo akademsko samopodobo učencev, iskanje pomoči pri kompetentnih osebah, samostojno iskanje informacij in uporabo virov, aktivne oblike učenja, strategije za učinkovito učenje ter načrtovanje in organizacijo učenja.
Ključne besede: samoregulacijsko učenje, dejavniki samoregulacijskega učenja, strategije za samoregulacijo učenja, kognitivne in metakognitivne strategije, načini učenja geografije, vloga učitelja
Objavljeno v DKUM: 16.10.2015; Ogledov: 2506; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (814,11 KB)

6.
Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli
Anita Zelenko, 2013, magistrsko delo

Opis: Z razvojem tehnologije se v šolski prostor vedno bolj vključuje informacijsko-komunikacijska tehnologija. Ena od teh tehnologij je tudi interaktivna tabla, ki se v slovenskem šolskem prostoru pojavlja od leta 2004 (Juričič, 2005). V letu 2009 je bilo 16,8% slovenskih osnovnih šol opremljenih z interaktivno tablo, kar 70,6% pa je njihovo nabavo načrtovalo (Gerlič, 2010a). Glavni namen magistrske naloge z naslovom Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli je bil preizkus teoretičnih spoznanj o prednostih in slabostih uporabe interaktivne table pri pouku geografije na primeru uporabe interaktivne table pri pouku geografije v devetem razredu osnovne šole. Izhodišče je predstavljal pedagoški eksperiment, izveden pri pouku geografije v devetem razredu osnovne šole v šolskem letu 2010/2011, ki je ovrgel prvi del vodilne hipoteze ter potrdil drugi del vodilne hipoteze naloge. Ta je v prvem delu predvidevala, da učenci ob uporabi interaktivne table dosegajo višje učne rezultate v primerjavi s sovrstniki, kjer pouk geografije poteka brez interaktivne table. V drugem delu je predvidevala, da je poučevanje z interaktivno tablo za učitelja z vidika organizacije pouka racionalnejše in za učenca z vidika usvajanja učne snovi nazornejše. Sklepi pedagoškega eksperimenta so nov raziskovalni prispevek na področju slovenske didaktike geografije, saj tovrstni pedagoški eksperiment pri pouku geografije v osnovni šoli še ni bil izveden, analiziran in opisan v slovenski didaktični literaturi. Učiteljem je pomemben predvsem zaradi predstavljenih prednosti in slabosti uporabe interaktivne table pri pouku geografije ter podanih predlogov za njeno smotrno uporabo.
Ključne besede: interaktivna tabla, poučevanje in učenje z interaktivno tablo, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), pouk geografije, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 3552; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

7.
Geografska učna pot skozi Podčetrtek in Olimje
Mojca Pevec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opredelili pomen proučevanja domače pokrajine z izkustvenim učenjem, kar pripomore k zanimanju zanjo in njenemu razumevanju. Predstavili smo možnosti za izvajanje terenskega dela pri pouku geografije z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja na primeru oblikovane geografske učne poti skozi naselji Podčetrtek in Olimje. Na podlagi strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti občine Podčetrtek in na osnovi terenskega raziskovanja oblikovali geografsko učno pot skozi Podčetrtek in Olimje. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi Podčetrtek in Olimje v osnovnih in srednjih šolah. Geografska učna pot je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela na učni poti. Priročnik vsebuje vodnik po geografski učni poti, primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole, učne liste za učence (z rešitvami) in opisana merila ter točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, občina Podčetrtek.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 3228; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

8.
GEOGRAFSKE EKSKURZIJE V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
Silva Rakuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Nova devetletna šola je prinesla vrsto sprememb tudi na področju pouka geografije. Pouk geografije posreduje temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje Zemlje kot življenjskega prostora, ki ga moramo ohraniti za današnje in prihodnje generacije. Cilj prenove osnovne šole je pri učencih doseči boljše, predvsem pa trajnejše in bolj uporabno znanje. Sodobni pouk poudarja tiste didaktične sisteme, ki od učencev zahtevajo aktivnejšo vlogo in geografija te možnosti ponuja. (Bevc, 1997). Praktično delo učencev in živa izkušnja v okolici so pogosto omenjene poti, ki povečujejo motivacijo učencev in spodbujajo lastno iniciativo, kreativnost in odgovornost. Namen diplomskega dela je predstaviti ekskurzijo kot pomembno didaktično obliko in metodo dela v osnovni šoli. Ekskurzija ponuja učencem možnost, da preko neposredne prostorske stvarnosti sami prihajajo do geografskih spoznanj. Učenci na ekskurziji poglabljajo pridobljena znanja, se urijo v uporabi metod kot so kartiranje, orientacija, anketiranje, merjenje. Ekskurzije so dobra priložnost za medpredmetno povezovanje. Vsaka ekskurzija postavlja učiteljem visoke zahteve: organizacijske naloge, didaktična in metodična priprava povezana z veliko porabo časa, kakor tudi izvedba ekskurzije same. V teoretičnem delu je predstavljen krajši zgodovinski pregled šolskih geografskih ekskurzij, opredeljen je pomen ekskurzij, predstavljene so posamezne faze ekskurzije in terenske učne metode, ki jih uporabljamo pri učenju geografije na prostem. V empiričnem delu so predstavljene štiri geografske ekskurzije za učence od 6. do 9. razreda osnovne šole v različne naravnogeografske pokrajine v Sloveniji.
Ključne besede: devetletna osnovna šola, terensko delo, geografska ekskurzija, medpredmetne povezave, učenje geografije na prostem.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2010; Ogledov: 4708; Prenosov: 719
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

9.
Geografska učna pot skozi krajevno skupnost Senovo
Lea Opravž, 2010, diplomsko delo

Opis: Dejstvo je, da se učitelji geografije vedno bolj zavedajo pomena aktivnega izkustvenega učenja izven učilnice, učenci pa še vedno premalo poznajo domače okolje in bližnjo pokrajino. Več kot imajo učenci pri pouku geografije možnosti neposredno stopiti v stik s stvarnostjo, višja je stopnja razumevanja in boljša je kvaliteta njihovega znanja. (Potočnik, 2008.) V diplomskem delu z naslovom Geografska učna pot skozi krajevno skupnost Senovo smo oblikovali učno pot z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja. Najprej smo proučili geografsko izobraževalni potencial krajevne skupnosti Senovo ter naselja Senovo in na podlagi terenskih proučevanj zapisali geografsko učno pot skozi krajevno skupnost Senovo. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi krajevno skupnost Senovo v osnovnih in srednjih šolah ter izdelali primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole. Učna pot je opremljena s priročnikom za učitelja, kjer bo našel vse, kar potrebuje pred odhodom na teren. Učnim listom za delo učencev so priložene rešitve, opisana merila in točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti. Območje Senovega je primerno, zanimivo in geografsko pestro za nova spoznanja ter postavitev geografske učne poti skozenj.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 14.07.2010; Ogledov: 3176; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.98 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici