Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil analizirati operativne učne cilje, zapisane v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli glede na to, ali jih je možno realizirati na prostem oz. izven učilnice ter oblikovati dva scenarija vključitve učenja na prostem v osnovnošolski izvedbeni letni učni načrt oz. pripravo za pouk geografije na dveh različnih nivojih, konservativnem in progresivnem. V teoretičnem delu smo opredelili pomen in umeščenost terenskega dela v pouk geografije v osnovni šoli. Opredelili smo tudi pogoje za izvedbo terenskega dela za namene izobraževanja, prednosti in ovire pri vključevanju terenskega dela v izobraževanje ter proces izvajanja učenja na prostem. Empirični del magistrskega dela temelji na pripravi dveh izvedbenih letnih načrtov oz. priprav, usmerjenih v vključevanje učenja na prostem v osnovnošolski pouk geografije, ena na konservativnem oz. osnovnem nivoju ter ena na progresivnem oz. naprednem nivoju. V ta namen smo oblikovali tudi predloge priprav učenja na prostem pri pouku geografije v osnovni šoli, ki bi jih lahko vključili na osnovni oz. napredni nivo letnega načrtovanja. Ob tem smo uporabili metodo intervjuja, s katero smo učiteljici geografije v osnovni šoli predstavili oba pripravljena letna izvedbena kurikula za vključevanje učenja na prostem v pouk geografije. Na osnovi ugotovljenega zaključujemo, da je v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli veliko ciljev in vsebin, ki jih je možno realizirati s terenskim delom in da je učenje na prostem možno realizirati na osnovi dveh različnih scenarijev – na osnovnem in naprednem nivoju.
Ključne besede: učenje na prostem, terensko delo, letni načrt dela, učni načrt, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 96
Celotno besedilo (3,07 MB)

Opis: V začetku 21. stoletja so izobraževalne ustanove na široko odprle svoja vrata informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT). V učilnicah so svoj prostor najprej dobili grafoskopi, televizorji in radio, ob vse hitrejšem tehnološkem napredku pa so jih kaj kmalu izpodrinili računalniki, LCD-projektorji, pametne table in tablični računalniki. V zadnjih letih si v izobraževalnem procesu svojo pot vse bolj utirajo tudi pametni mobilni telefoni. V hitrem tempu razvoja mobilne telefonije in vse večji njeni zmogljivosti so nekatere šole in učitelji postali pionirji in začeli pri pouku uporabljati mobilni telefon kot učni pripomoček. Medtem ko so nekateri učitelji v novem elektronskem pripomočku videli priložnosti in nove izzive, so drugi na to spremembo gledali z zadržanostjo. In čeprav se zdi, da se v zadnjem času vedno več učiteljev odloča za vsaj občasno vključitev dela z mobilnimi telefoni pri pouku, marsikatere šole še vedno niso sprejele tega visoko tehnološkega pripomočka kot dela pouka. Prepovedi uporabe mobilnih telefonov v času pouka še danes visijo na stenah hodnikov po slovenskih osnovnih šolah. Pa vendar lahko mobilne telefone zelo dobro vključimo v pouk in učencem omogočimo, da svoje spretnosti uporabe tehnologije uporabijo s kakšnim drugim namenom za razliko od pisanja sporočil in nabiranja všečkov na družabnih omrežjih. Obstaja cela paleta uporabnih aplikacij in spletnih strani, ki jih lahko ponudimo učencem v času izvajanja učne ure, tudi pri pouku geografije. Anketni vprašalniki med učenci so pokazali, da si večina učencev želi del časa pri geografiji preživeti z uporabno mobilno aplikacijo. So tudi mnenja, da bi bile takšne ure zanimivejše. Pogovori z učitelji geografije so odstrli pogled na uporabo mobilnih telefonov pri njihovih urah. Večini učiteljev geografije se zdi mobilna naprava dober pripomoček za nadgradnjo znanja in drugačen način pridobivanja informacij, kjer učenec samostojno prihaja do informacij, ki jih ponuja svetovni splet ali mobilna aplikacija.
Ključne besede: IKT, mobilne naprave, aplikacije, pouk geografije, mobilno učenje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 2189; Prenosov: 412
Celotno besedilo (2,43 MB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja značilnosti samoregulacijskega učenja s poudarkom na strategijah za samoregulacijsko učenje, načinih učenja geografije in vlogi učitelja geografije. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni z anketiranjem osnovnošolcev ter z intervjuvanjem osnovnošolskih profesorjev geografije. Raziskava je pokazala razlike glede na starost in spol učencev v uporabi strategij za samoregulacijo učenja ter samem načinu učenja geografije. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je za izboljšanje samoregulacijskega učenja potrebno razvijati področja, ki zadevajo akademsko samopodobo učencev, iskanje pomoči pri kompetentnih osebah, samostojno iskanje informacij in uporabo virov, aktivne oblike učenja, strategije za učinkovito učenje ter načrtovanje in organizacijo učenja.
Ključne besede: samoregulacijsko učenje, dejavniki samoregulacijskega učenja, strategije za samoregulacijo učenja, kognitivne in metakognitivne strategije, načini učenja geografije, vloga učitelja
Objavljeno v DKUM: 16.10.2015; Ogledov: 2675; Prenosov: 216
Celotno besedilo (814,11 KB)

Opis: V diplomskem delu smo opredelili pomen proučevanja domače pokrajine z izkustvenim učenjem, kar pripomore k zanimanju zanjo in njenemu razumevanju. Predstavili smo možnosti za izvajanje terenskega dela pri pouku geografije z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja na primeru oblikovane geografske učne poti skozi naselji Podčetrtek in Olimje. Na podlagi strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti občine Podčetrtek in na osnovi terenskega raziskovanja oblikovali geografsko učno pot skozi Podčetrtek in Olimje. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi Podčetrtek in Olimje v osnovnih in srednjih šolah. Geografska učna pot je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela na učni poti. Priročnik vsebuje vodnik po geografski učni poti, primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole, učne liste za učence (z rešitvami) in opisana merila ter točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, občina Podčetrtek.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 3318; Prenosov: 512
Celotno besedilo (3,63 MB)

Opis: Dejstvo je, da se učitelji geografije vedno bolj zavedajo pomena aktivnega izkustvenega učenja izven učilnice, učenci pa še vedno premalo poznajo domače okolje in bližnjo pokrajino. Več kot imajo učenci pri pouku geografije možnosti neposredno stopiti v stik s stvarnostjo, višja je stopnja razumevanja in boljša je kvaliteta njihovega znanja. (Potočnik, 2008.) V diplomskem delu z naslovom Geografska učna pot skozi krajevno skupnost Senovo smo oblikovali učno pot z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja. Najprej smo proučili geografsko izobraževalni potencial krajevne skupnosti Senovo ter naselja Senovo in na podlagi terenskih proučevanj zapisali geografsko učno pot skozi krajevno skupnost Senovo. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi krajevno skupnost Senovo v osnovnih in srednjih šolah ter izdelali primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole. Učna pot je opremljena s priročnikom za učitelja, kjer bo našel vse, kar potrebuje pred odhodom na teren. Učnim listom za delo učencev so priložene rešitve, opisana merila in točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti. Območje Senovega je primerno, zanimivo in geografsko pestro za nova spoznanja ter postavitev geografske učne poti skozenj.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 14.07.2010; Ogledov: 3319; Prenosov: 444
Celotno besedilo (5,10 MB)