| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 672
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenščina na dlani 3
2021

Opis: Monografija predstavlja sprotne rezultate projekta Slovenščina na dlani (2017–2021), v okviru katerega pripravljamo inovativno prosto dostopno učno e-okolje za jezikovni pouk slovenščine. E-okolje je zasnovano kot obsežna zbirka vaj in nalog iz štirih vsebinskih sklopov (pravopis, slovnica, frazemi in pregovori ter besedila), ki temeljijo na zajemanju primerov iz aktualnih in avtentičnih besedil. Dodane so tudi nazorne razlage, ki jih lahko učeči se uporabljajo kot pomoč pri reševanju nalog ali v obliki samostojnega jezikovnega priročnika. Prispevki, vključeni v monografijo, podrobneje predstavljajo ozadje priprave vaj in nalog, podajajo koncept priprave razlag, se dotikajo pomena frazeološke kompetence in predstavljajo zanimive rezultate anketiranja o pomenu frazemov, prikažejo pa tudi načrtovano notranjo evalvacijo e-okolja ter ovrednotijo e-okolje v kontekstu prožnih oblik učenja in poučevanja. S tem je strokovni javnosti omogočen vpogled v razvoj in izvajanje posameznih faz priprave učnega e-okolja, ki se bo od leta 2021 lahko uporabljalo za obogatitev pouka slovenščine.
Ključne besede: učenje, poučevanje, e-okolje, slovenščina, pravopis, slovnica, frazeologija, besedilo, prožne oblike učenja in poučevanja
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 26; Prenosov: 6
URL Povezava na datoteko

2.
Učenje programiranja s pomočjo programa Blockly
Peter Zrinski, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi je obravnavano učenje programiranja. Podrobneje je predstavljen program Blockly. Glede na stopnje, ki jih Blockly ponuja za učenje programiranja, so ugotovljene prednosti in slabosti učenja programiranja s pomočjo blokov. Prav tako je ugotovljena primernost učenja programiranja s programom Blockly v razredih osnovne šole. Končna ugotovitev kaže, da je program Blockly najprimernejši za učenje programiranja, če učenci še niso bili seznanjeni s tradicionalnim programiranjem.
Ključne besede: učenje, programiranje, osnove, Blockly
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 22; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (863,69 KB)

3.
Formativno spremljanje kot dejavnik profesionalnega razvoja vzgojitelja
Iris Bračun Mlačnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Profesionalni razvoj vzgojitelja predstavlja vseživljenjsko učenje, ki vzgojitelju omogoča stalno pridobivanje in razvijanje različnih spretnosti ter veščin, s katerimi lahko krepi svoje strokovno delovanje. Na profesionalni razvoj vzgojitelja vplivajo številni dejavniki. Mednje spadajo tudi sodobni pristopi učenja in poučevanja, ki jih danes razumemo kot pomemben vidik pridobivanja znanja in kompetenc vseživljenjskega učenja. Številni vzgojitelji svojo lastno prakso raziskujejo in poglabljajo z vpeljevanjem elementov formativnega spremljanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako vzgojiteljice zaznavajo vpliv formativnega spremljanja na lasten profesionalni razvoj. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji v svoji praksi razumejo in izvajajo formativno spremljanje in kako to sodoloča njihov profesionalni razvoj. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki imajo izkušnje z izvajanjem formativnega spremljanja. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo pomembnosti profesionalnega razvoja in da formativno spremljanje pozitivno vpliva na njihovo strokovno rast. Vzgojiteljice z vpeljevanjem formativnega spremljanja aktivno vključujejo otroke v proces dela in jih posledično bolje razumejo, poglobljeno reflektirajo in evalvirajo lasten napredek in napredek otrok, bolje medsebojno sodelujejo, akcijsko raziskujejo in širijo primere dobre prakse. Vzgojiteljice menijo, da ima formativno spremljanje pomembno vlogo v njihovem poklicnem razvoju.
Ključne besede: vzgojitelj, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, formativno spremljanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 32; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Razvoj sistema detekcije objektov za avtonomna vozila z uporabo tehnologije LiDAR
Peter Fekonja, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena uporaba LiDAR sistemov in globokega učenja v kontekstu avtonomnih vozil. Delo vključuje teoretično in eksperimentalno delo. V teoretičnem delu predstavimo aktualne rešitve za razvoj LiDAR sistemov, najpogosteje uporabljene pristope za globoko učenje in metode obdelave LiDAR točkovnih oblakov z nevronskimi mrežami. Prav tako so predstavljeni aktualni senzorski sistemi na trenutni generaciji avtonomnih vozil, podatkovne baze namenjene učenju nevronskih mrež za uporabo v avtonomnih vozilih in trenutna generacija nizkocenovnih LiDAR senzorjev. V eksperimentalnem delu naloge je podrobno predstavljena zmogljivost Livox Mid-40 LiDAR sistema ter njegova uporaba v lastni rešitvi za detekcijo objektov v prometu. Podrobno je predstavljen razvoj lastne nevronske mreže kot klasifikatorja, razvoj lastnega pristopa za lokalizacijo objektov in primerjava naših rešitev z že obstoječimi pristopi. Naš pristop k lokalizaciji objektov je dosegal boljše ali primerljive rezultate z obstoječimi metodami, v kombinaciji z našim klasifikatorjem pa bistveno slabše rezultate od trenutnih enovitih modelov nevronskih mrež s prenosom znanja.
Ključne besede: LiDAR, Livox Mid-40, avtonomna vozila, globoko učenje, klasifikacija, lokalizacija
Objavljeno: 01.03.2021; Ogledov: 288; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (8,28 MB)

5.
Spodbujanje učenja z metodo NTC in metodo dialoškega branja pri otrocih s posebnimi potrebami v prilagojenem programu
Sergeja Gabor, 2021, magistrsko delo

Opis: Metoda NTC in metoda dialoškega branja omogočata otrokom s posebnimi potrebami stimulativno učenje preko igre. Otroci s posebnimi potrebami počasneje usvajajo znanje ter imajo težave na področju komunikacije, pozornosti, izražanja, povezovanja ter mišljenja. Metodi spodbujata aktivno vključevanje otrok, spodbujata mišljenje, povezovanje, sklepanje ter omogočata širjenje besednega zaklada ter povečujeta pozornost. V magistrskem delu smo v empiričnem delu analizirali razlike pri napredku otrok pred in po uporabi metode NTC in metode dialoškega branja za sklope: pozornost in koncentracija, komunikacija, verbalni spomin, govorno jezikovno razumevanje in izražanje, grafično-vizualno zaznavanje ter časovna in prostorska orientacija. Raziskavo smo izvedli na Centru za sluh in govor v Mariboru v skupini predšolskih otrok z govorno-jezikovnimi motnjami in drugimi motnjami (N = 6). Rezultati kažejo, da se je v kratkem časovnem obdobju pri otrocih statistično pomembno izboljšala pozornost in koncentracija (na 4 od 7 postavk), delno se je izboljšal verbalni spomin (na 1 od 2 postavk), izboljšalo se je govorno jezikovno razumevanje in izražanje (na 3 od 4 postavk), manjši napredek pa je bil v prostorsko-časovni orientaciji, grafično-vizualnem zaznavanju in komunikaciji. Naloga je pomembna, saj povezuje tematiko o učenju z uporabo sodobnih metod (NTC in metodo dialoškega branja) pri otrocih s posebnimi potrebami in z rezultati dokazujemo, da je uporaba sodobnih metod zelo pomembna za napredek otrok.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, NTC metoda, dialoško branje, projektno učenje, didaktika.
Objavljeno: 24.02.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

6.
Ocenjevanje starosti osebe na osnovi digitalnih posnetkov z uporabo konvolucijskih nevronskih mrež
Tilen Krel, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z ocenjevanjem starosti osebe na osnovi digitalnih posnetkov z uporabo konvolucijskih nevronskih mrež. Razvit in implementiran je bil lasten model konvolucijske nevronske mreže za ocenjevanje starosti osebe iz digitalnega posnetka. Kot osnova za naš model je bila uporabljena in modificirana obstoječa arhitektura konvolucijske nevronske mreže VGG-Face, namenjena razpoznavanju obrazov. Za učenje in testiranje sta bili uporabljeni bazi podatkov IMDB-WIKI in FG-NET. Na bazi podatkov IMDB-WIKI je bila dosežena povprečna napaka med dejansko in ocenjeno starostjo 6,7 leta, na bazi podatkov FG-NET pa z validacijsko metodo »izpusti-eno-osebo« izračunana povprečna napaka med dejansko in ocenjeno starostjo 3,9 leta. Dobljeni rezultati so primerljivi oziroma le malo zaostajajo za najuspešnejšimi metodami za ocenjevanje starosti osebe z digitalnega posnetka. Na tej osnovi se naš model ocenjuje kot primeren za uporabo v produkcijskih rešitvah.
Ključne besede: računalniški vid, konvolucijske nevronske mreže, globoko učenje, ocenjevanje starosti
Objavljeno: 17.02.2021; Ogledov: 90; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
Ogrodje NiaAML za samodejno strojno učenje
Luka Pečnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali področje samodejnega strojnega učenja in natančneje metodo za samodejno strojno učenje, imenovano NiaAML. Osredotočili smo se predvsem na iskanje klasifikacijskih cevovodov s pomočjo stohastičnih populacijskih algoritmov po vzorih iz narave. S pomočjo programskega jezika Python in knjižnic, ki jih ponuja, smo razvili istoimensko ogrodje za samodejno strojno učenje NiaAML, namenjeno iskanju in optimizaciji klasifikacijskih cevovodov. V ogrodju smo metodo NiaAML poskusili še izboljšati, nato pa smo primerjali rezultate med originalno in spremenjeno metodo NiaAML.
Ključne besede: algoritmi po vzorih iz narave, klasifikacijski cevovodi, samodejno strojno učenje
Objavljeno: 17.02.2021; Ogledov: 116; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (885,17 KB)

8.
Dejavnosti pri pouku spoznavanja okolja izven učilnice
Natalija Skale, 2021, magistrsko delo

Opis: Učenje je proces, ki se izvaja celo življenje. Izkustveno in konstruktivistično učenje sta osnovi za izvajanje vsebin pri predmetu spoznavanje okolja, ki se poučuje v prvih treh razredih devetletne osnovne šole. Predmet spoznavanje okolja zajema usmeritev spontanega otroškega raziskovanja sveta v naravnem in družbenem okolju. Predmet združuje postopke, procese in vsebine, s pomočjo katerih učenci spoznavajo svet, v katerem živijo. Vsebine predmeta so zastavljene tako, da omogočajo nadgrajevanje temeljnih pojmov pri predmetih naravoslovje in tehnika ter družba, ki se izvajata v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in pri družboslovnih, naravoslovnih in tehničnih predmetih v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja se poudarja neposredno spoznavanje vsebine, npr. travnik spoznavajo v življenjskem okolju travnik, kako deluje pošta naj bi učenci spoznali neposredno na pošti. Temu primerna oblika učenja je učenje izven učilnice, ki pri učencih spodbuja radovednost, motivacijo, izboljšuje se kakovost in količina znanja. Prav zaradi tega smo se v magistrski nalogi odločili načrtovali dejavnosti, ki se lahko izvajajo izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja, ki jih lahko učitelji uporabijo od 1. do 3. razreda ter jih seveda prilagodijo glede na razmere in dejavnike, ki vplivajo na učenje izven učilnice.
Ključne besede: spoznavanje okolja, dejavnosti izven učilnice, konstruktivistično učenje, izkustveno učenje, narava
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

9.
Razumevanje naravoslovnih pojavov izhlapevanja in kondenzacije vode v predšolskem obdobju
Lotka Škerlak, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razumevanje naravoslovnih pojavov izhlapevanja in kondenzacija vode v predšolskem obdobju smo preučevali in ugotavljali, kako poteka spoznavanje in razumevanje naravoslovnih pojavov pri predšolskem otroku. V teoretičnem delu naloge smo predstavili kurikularne naravoslovne dejavnosti v vrtcu in vlogo vzgojitelja, ki vpliva na proces učenja predšolskega otroka. Obravnavali smo zakonitosti razvoja in metode učenja naravoslovja v predšolskem obdobju. Po Piagetu smo povzeli kognitivno razvojno teorijo otroka. Predstavili smo pojmovanja otrok v predšolskem obdobju. Povzeli smo raziskave avtorjev, ki so v svojih delih raziskovali in opisovali predstave predšolskih otrok o procesih izhlapevanja in kondenzacije vode. V praktičnem delu diplome smo z otroki, starimi od 2 do 6 let, izvajali naravoslovne dejavnosti, pri katerih so otroci spoznavali pojava izhlapevanje in kondenzacija vode. Otroci so z aktivnim in raziskovalnim načinom učenja pri naravoslovnih dejavnostih razvijali razumevanje naravoslovnih pojavov. Razumevanje otrok smo preverjali z intervjuji, ki smo jih izvajali pred dejavnostjo in ob zaključku. Po potrebi tudi med dejavnostjo. Na podlagi odgovorov otrok smo ugotavljali, kako so otroci spoznavali in spreminjali mišljenje o naravoslovnih pojavih. Ugotovljeno je bilo, da so otroci s konkretnimi izkušnjami pridobili nova znanja o kroženju vode. Razvijali so nove koncepte in spreminjali lastna znanja.
Ključne besede: naravoslovje, aktivno učenje, voda, izhlapevanje, kondenzacija
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 113; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

10.
Spoznavanje kulturne dediščine v predšolskem obdobju s sodelovanjem vrtca in muzeja
Polona Gojkovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Kurikulum za vrtce izvajalce predšolskih vzgojno-izobraževalnih programov obvezuje, da se povezujejo z okoljem. Vzgojitelji v vrtcih se v ta namen povezujejo z različnimi kulturnimi ustanovami, kot so npr. muzeji in galerije ... V sodelovanju z muzejem najpogosteje načrtujejo dejavnosti o spoznavanju kulturne dediščine, in sicer glede na cilje kurikula, ki jih opredeljuje predmetno področje družba, medtem ko muzeji pri pripravi pedagoških programov niso zavezani nobenemu uradnemu dokumentu. Kljub temu se tako imenovana muzejska pedagogika vedno bolj uveljavlja. Splošne smernice in cilje za kulturno-umetnostno vzgojo je Zavod RS za šolstvo podal leta 2009, vendar se le-te ne nanašajo izključno na predšolsko obdobje. S primerjavo ciljev kurikula in kulturno-umetnostnih ciljev smo izpostavili stičišča, ki povezujejo oba dokumenta. Menimo, da lahko na podlagi upoštevanja obeh učinkovito izvajamo spoznavanje kulturno-umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju. V diplomskem delu smo z obravnavo primarnih in sekundarnih virov opredelili pomen in načine spoznavanja kulturne dediščine za predšolske otroke. Osredotočili smo se na sodelovanje vzgojitelja z muzejskim pedagogom in obenem raziskali, ali in kako je možno ob povezovanju vrtca z muzejem za obravnavo kulturno-zgodovinskega izročila v predšolskem obdobju vpeljati vidike izkustvenega učenja. Izvedli smo empirično raziskavo s pomočjo 86 elektronsko pridobljenih anketnih vprašalnikov vzgojiteljev. Ugotovili smo, da vzgojitelji sodelujejo z muzejskimi pedagogi pri načrtovanju dejavnosti in poglabljanju vsebin s področja kulturne dediščine. Pripravo otrok na dejavnosti, vodene s strani muzejskega pedagoga, pogosteje z uporabo strategij izkustvenega učenja izvajajo vzgojitelji oddelkov, ki niso vključeni v muzejski abonma. Delovna doba vzgojiteljev je bila kot statistično značilna razlika izpostavljena le v opredelitvi stališča, da je pojem kulturna dediščina dovolj jasno opredeljen v Kurikulumu za vrtce. Z zgoraj navedeno trditvijo se najbolj strinjajo anketiranci s 26 ali več let delovne dobe.
Ključne besede: izkustveno učenje, kulturna dediščina, Kurikulum, muzejska pedagogika, predšolski otroci, sodelovanje
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 52; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici