| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 716
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključevanje herbarija v kontekst poučevanja predmeta naravoslovje in tehnika v 4. razredu osnovne šole s poudarkom na učenju rastlinskih vrst : magistrsko delo
Bernarda Srebre, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zajema teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu temo razdelimo na štiri večje sklope: pedagoško-didaktični sklop, psihološki skop, kulturno-geografski sklop ter naravoslovni sklop. Temo povežemo z izkustvenim učenjem in specifiko poučevanja izven učilnice, s cilji iz učnega načrta, osredotočimo na značilnosti srednjega otroštva, predstavimo občino Črna na Koroškem ter OŠ, razširjenost rastlin po območjih, predstavimo herbarij ter podrobneje predstavimo rastline, ki smo jih vključili v praktični del. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati in primerjati stališča do izdelave in vključitve herbarija v pouk. Narejena je bila na manjšem vzorcu (n = 123), med 81 študenti in 42 učitelji razrednega pouka. Podatke smo obdelali s programom SPSS. Rezultati kažejo, da anketirani znanje o poznavanju rastlinskih vrst pri učencih ocenjujejo kot podpovprečno, medtem ko svoje znanje o tem ocenjujejo bolje. Med njimi ga učitelji ocenjujejo bolje kot študentje. Oboji so skladni v prepričanju, da je herbarij dobra metoda za realizacijo navedenih učnih ciljev, večinoma se strinjajo in močno strinjajo s trditvami, da je herbarij dobra metoda. Prav tako se večinoma strinjajo ali popolnoma strinjajo, da ima uporaba herbarija tudi druge pozitivne učinke (npr. izboljšanje motivacije, boljša zapomnitev ...). V praktičnem delu pa predstavimo model vpeljave herbarija v 4. razred OŠ.
Ključne besede: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, naravoslovje in tehnika, herbarij, 4. razred
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 28; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (5,31 MB)

2.
Matematični potep po slovenskih konjicah s predšolskimi otroki : diplomsko delo
Nika Pec, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili matematični potep s predšolskimi otroki. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na igro in učenje v predšolskem obdobju, matematiko in naravo v vrtcu, še posebej pa na matematični potep v vrtcu. Usmerili smo se tako na raven otroka, kakor tudi na raven vzgojitelja. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili relacijo, naloge, varnostne ukrepe ter bistvo našega diplomskega dela - načrt in analizo izvedbe matematičnega potepa. Na podlagi teoretičnih znanj smo sprehod načrtovali tako, da je zajemal vsa podpodročja predšolske matematike. Potep smo analizirali s pomočjo posnetka in fotografij, ki smo jih naredili na dan izvajanja. Sprehod je bil sestavljen iz različnih postaj, ki smo jih natančno analizirali, navedli odgovore otrok in njihove načine reševanja problemov ter jih primerjali z mejniki v matematičnem razvoju predšolskih otrok. Otroci so iskali matematiko v stvareh, ki jih spremljajo na vsakdanji ravni. Na podlagi izvedenega matematičnega potepa smo ugotovili, da matematične dejavnosti v naravi otroke izredno motivirajo, sproščajo ter jih spodbudijo, da določene veščine lažje oz. hitreje utrjujejo ali usvajajo.
Ključne besede: matematika, narava, učenje na prostem, predšolsko obdobje, matematični potep
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 95; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (12,02 MB)

3.
Digitalna transformacija v zdravstvu
Lara Cigler, 2022, magistrsko delo

Opis: Nenehen razvoj tehnologije sili različne industrije in gospodarske sektorje k razvoju ter uvedbi različnih tehnoloških rešitev, ki organizacijam prinašajo številne izzive, hkrati pa omogočajo tudi možnost pridobitve konkurenčnih prednosti, kar je v današnjih časih ključnega pomena, če želimo naše organizacije dolgotrajno obdržati na trgu. To pa od organizacij ne zahteva zgolj zunanje preobrazbe organizacije, temveč predvsem notranje preoblikovanje. Da bi se organizacija pravilno odločila, v kaj se morajo usmeriti, potrebujejo jasno zastavljen cilj in vizijo. Pripraviti in izbrati morajo ustrezen pristop ter kasneje tudi negovati svojo odločitev, saj preoblikovanje organizacije ni zgolj kratkoročen in enkraten proces, ampak ga moramo tudi spremljati, prilagajati ter izboljševati v prihodnosti. Zato smo se v magistrskem delu osredotočili na digitalno transformacijo, predstavili, kaj ta pojem pomeni, zakaj je prišlo do digitalne transformacije organizacij in katere tehnologije omogočajo le-to, kaj vse ter katera področja zajema. Predstavili smo poslovni model, ki postaja vse bolj priljubljen med organizacijami in brez katerega le-te ne morejo več dobičkonosno poslovati. Ker ne vemo in si niti ne moremo predstavljati, kako daleč lahko pripelje razvoj tehnologije ter kako lahko spremeni in olajša človekov vsakdan, smo raziskali tudi trende, ki napovedujejo, da se bodo pojavili na tem področju. Ker že nekaj časa živimo v »covid« časih, če le-te lahko tako imenujemo, smo se odločili, da se osredotočimo na transformacijo organizacij v zdravstveni industriji. Zanimalo nas je, kakšne priložnosti in izzive prinaša tehnologija v tej industriji, kakšen vpliv ima na organizacijo samo, kakor tudi na potrošnika te storitve, kakšne prednosti ter slabosti prinaša itd. Ogledali smo si tudi primer digitalne transformacije mednarodno priznane organizacije Philips, ki jo v večini poznamo kot organizacijo, usmerjeno k proizvajanju in ponujanju različnih vrst produktov, od gospodinjskih ter kuhinjskih aparatov, do bele tehnike in še bi lahko naštevali. Mi pa vam bomo predstavili organizacijo Philips kot organizacijo, ki je razvila številne zdravstveno-informacijske rešitve (angl. Healthtech), z namenom izboljšanja in sodelovanja pri prihodnosti svetovnega zdravstvenega varstva.
Ključne besede: digitalna transformacija, Philips, Healthtech, zdravstveno varstvo, umetna inteligenca, strojno učenje.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 60; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

4.
Analiza učinkovitosti učenja s prenosom znanja pri detekciji objektov : magistrsko delo
Mitja Žalik, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaradi nedefiniranosti procesov odločanja globokih nevronskih mrež in njihovega dolgotrajnega učenja predstavlja določitev prenesenega znanja ključen izziv pri implementaciji učinkovite detekcije objektov na novih domenah. Preneseno znanje opredeljuje struktura plasti nevronske mreže, nad katerimi izgradimo nov model, ter izbira plasti, ki jim med učenjem zamrznemo vrednosti uteži. V magistrskem delu analiziramo vpliv števila zamrznjenih plasti na uspešnost učenja s prenosom znanja. V prvem delu opišemo tehnike prenosa znanja ter podamo formalno definicijo detekcije objektov, pri čemer opredelimo poznane metode in izpostavimo ključne izzive, povezane z njimi. Nato predstavimo izveden eksperiment, v katerem primerjamo uspešnost štirih konfiguracij pri prenosu znanja na modelu YOLOv4 na štiri različne ciljne domene. Ugotovimo, da so pri različnih ciljnih domenah uspešne različne konfiguracije, ki so odvisne od stopnje podobnosti izvorne in ciljne domene ter plasti izvornega modela, na kateri je določena značilka izluščena. Čeprav predstavljeni rezultati kažejo nemožnost predvidevanja optimalne konfiguracije prenosa znanja, izveden eksperiment nakazuje, da je učenje tudi v primeru neoptimalnega prenosa znanja uspešnejše od učenja brez prenosa znanja.
Ključne besede: učenje s prenosom znanja, prenos znanja, detekcija objektov, obdelava videoposnetkov, globoko učenje
Objavljeno v DKUM: 07.06.2022; Ogledov: 83; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (16,36 MB)

5.
Izvajanje naravoslovnih dejavnosti izven igralnice v Vrtcih Murska Sobota : diplomsko delo
Špela Bencik, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Izvajanje naravoslovnih dejavnosti izven igralnice v Vrtcih Murska Sobota je raziskati, kako pogosto izvajajo vzgojitelji Vrtca Murska Sobota naravoslovne dejavnosti izven igralnice ter, če jih sam letni čas in vreme omejuje pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti zunaj. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali naravoslovje kot področje Kurikuluma za vrtce, učenje izven učilnice, izkustveno učenje, gozdno pedagogiko, vpliv izvajanja dejavnosti zunaj na različna otrokova področja razvoja. Prav tako smo opisali Mursko Soboto, njene naravne značilno in Vrtec Murska Sobota. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anketiranja vzgojiteljev Vrtca Murska Sobota. Za raziskavo smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. Rezultate smo predstavili v obliki tabel in grafov, na koncu smo jih tudi interpretirali. Ugotovili smo, da vzgojitelje letni čas in vreme ne omejuje pri izvajanju dejavnosti izven igralnice. Vzgojitelji dejavnosti največkrat izvajajo na igrišču vrtca in v parku. Naravoslovne dejavnosti izven igralnice izvajajo v povprečju dvakrat na mesec.  
Ključne besede: učenje izven učilnice, izkustveno učenje, narava, naravoslovne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 53; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Interakcija z otroki priseljenci v vrtcu : diplomsko delo
Tjaša Štante, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na komunikacijo z otroki priseljenci, ki jih je v slovenskih vrtcih vedno več. V teoretičnem delu smo predstavili nekatere smernice vključevanja otrok priseljencev v vrtce, načine komuniciranja vzgojiteljev z otroki priseljencev, pristope učenja jezika okolja in dvojezičnost otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v katero so bili vključeni vzgojitelji in pomočniki. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika in obdelani s programom SPSS. V raziskavi nas je zanimalo, iz katerih držav se priseljujejo otroki priseljenci in njihove družine, izkušnje strokovnih delavcev v vrtcu glede govorne interakcije z otroki priseljenci, izkušnje in stališča strokovnih delavcev v vrtcu glede učenja jezika okolja za otroka priseljenca, kompetentnost strokovnih delavcev v vrtcu pri govorni komunikaciji z otrokom priseljencev in stališča strokovnih delavcev glede dvojezičnosti otrok. Rezultati so pokazali, da največji delež otrok priseljencev prihaja iz Bosne in Hercegovine. Vzgojitelji z otroki komunicirajo z uporabo različnih pristopov, najpogosteje z neverbalno komunikacijo. Po mnenju strokovnih delavcev se otroci najbolje naučijo jezik okolja preko vsakdanjih situacij v vrtcu. Vzgojiteljevo nerazumevanje prvega, maternega jezika otroka priseljenca otežuje delo vzgojitelja pri vzgoji in izobraževanju otroka. Vzgojitelji in pomočniki imajo pozitivna stališča do rabe dvojezičnosti otrok na predšolski stopnji.
Ključne besede: otrok priseljenec, interakcija, jezik okolja, učenje jezika, dvojezičnost
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 51; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

7.
Stališča študentov treh fakultet do poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Jerneja Kuglar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo stališča študentov predšolske vzgoje do poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu predstavljamo vlogo poučevanja tujega jezika, opisujemo stanje zgodnjega poučevanja tujega jezika v Sloveniji in v nekaterih drugih državah ter predstavljamo pregled predmetnikov pedagoških fakultet, oddelkov za predšolsko vzgojo Univerze v Mariboru, Ljubljani in na Primorskem. Prav tako opisujemo trenutno stanje vključevanja tujega jezika v vrtec in pregled nekaterih sodobnih raziskav o stališčih študentov, vzgojiteljev, staršev o vključevanju tujega jezika v predšolsko obdobje. Empirični del naloge prikazuje rezultate opravljene raziskave, kjer študenti predšolske vzgoje pedagoških fakultet, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, podajo stališča o učenju in poučevanju tujega jezika v predšolskem obdobju. Rezultati prikazujejo, da se študenti večinoma (55,7 %) strinjajo z obveznim poučevanjem tujega jezika v vrtcih. Nekateri pa bi ga raje ponudili kot obogatitveno dejavnost. Stališča študentov niso odvisna od izbire pedagoške fakultete, nobena fakulteta pa v času študija predšolske vzgoje ne omogoča pridobitve ustreznih kompetenc za poučevanje tujega jezika v zgodnjem obdobju.
Ključne besede: stališča študentov, učenje tujega jezika v predšoslkem obdobju, pedagoška fakulteta, celosten razvoj, Kurikulum za vrtce
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 81; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
Primerjava različnih načinov učenja globokih nevronskih mrež v avtonomni vožnji : magistrsko delo
Andraž Skupek, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu opisujemo avtonomno vožnjo, algoritme za učenje avtonomnih vozil ter algoritme za razpoznavo prometnih znakov. Za implementacijo smo uporabili dva različna načina učenja avtonomnih vozil, in sicer posnemajoče učenje – za implementacijo katerega smo uporabili konvolucijske nevronske mreže, ter samoojačitveno učenje, kjer uporabljamo nevronsko mrežo, model pa se uči iz lastnih napak. Ob implementaciji avtonomnih vozil smo s pomočjo konvolucijskih nevronskih mrež implementirali tudi modele za razpoznavo prometnih znakov. Omenjene modele smo nato združili z algoritmi avtonomne vožnje in s tem dobili vozilo, ki se je sposobno v simulatorju samostojno premikati ter pospeševati ali zavirati glede na razpoznani prometni znak. Modele obeh načinov avtonomne vožnje testiramo na osmih različnih progah, kjer hitrost vožnje upravljamo tudi s pomočjo razpoznavalnika prometnih znakov. Modeli so uspešni, če uspešno prevozijo celotno progo. Rezultati naših modelov so uspešni, saj je kar nekaj modelov uspešno premagalo vseh osem prog.
Ključne besede: Avtonomna vožnja, globoko učenje, nevronske mreže, konvolucijske nevronske mreže
Objavljeno v DKUM: 14.03.2022; Ogledov: 232; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

9.
Vklučevanje šolskega vrta v kontekst izvedbe pouka spoznavanja okolja na področju Spodnjega Podravja
Aleksandra Petek, 2022, magistrsko delo

Opis: Rdeča nit magistrske naloge je šolski vrt, ki nudi možnost izkustvenega pouka v neposredni bližini šole. Z vključevanjem šolskega vrta v učni proces lahko dosežemo, da otroci s samostojnim raziskovanje pridobivajo in oblikujejo nova znanja. Namen naloge je bil raziskati pojav šolskih vrtov v Spodnjem Podravju in kako se ti vključujejo v učni proces predmeta spoznavanje okolja. Zanimalo nas je, kako pogosto učitelji realizirajo učne cilje tega predmeta v šolskem vrtu, katere tematske sklope učitelji razrednega pouka najpogosteje povezujejo z obiskom šolskega vrta v kontekstu spoznavanja okolja, in katere so najpogostejše učne oblike, metode, deli učnega procesa ter učni pripomočki, ki jih pri obisku šolskega vrta uporabljajo. Na koncu smo navedli še prednosti in slabosti poučevanja na šolskem vrtu. V anketi je sodelovalo 61 učiteljev razrednega pouka iz 9 osnovnih šol na območju Spodnjega Podravja. Rezultati analize so pokazali, da ima 85 odstotkov vključenih osnovnih šol iz Spodnjega Podravja šolski vrt, a se učitelji ne odločijo prav pogosto za povezavo šolskega vrta s spoznavanjem okolja, saj vrt najpogosteje obiščejo le enkrat na šolsko polletje. Tematski sklopi, ki se učiteljem razrednega pouka v Spodnjem Podravju zdijo najprimernejši za obravnavo na šolskem vrtu, so živa bitja, snovi in pojavi. Izstopa skupinsko delo, ki se največkrat izvaja v povezavi z laboratorijsko-eksperimentalnimi učnimi metodami dela. Najpogosteje se učitelji odločijo za obisk šolskega vrta v sklopu obravnave novih učnih snovi, ko največkrat uporabijo naravni material, ki ga ponuja okolica. Anketirani učitelji menijo, da je velika prednost poučevanja na šolskem vrtu uporaba vseh čutil, največjo težavo pa jim predstavlja zahtevna organizacija.
Ključne besede: Spoznavanje okolja, izkustven pouk, šolski vrt, učenje izven učilnice, kompostiranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2022; Ogledov: 195; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (6,45 MB)

10.
Strojno učenje : s Pythonom do prvega klasifikatorja
Sašo Karakatič, Iztok Fister, 2022

Opis: Knjiga služi kot uvod v področje strojnega učenja za vse, ki imajo vsaj osnovne izkušnje s programiranjem. Pregledajo se pomembni pojmi strojnega učenja (model znanja, učna in testna množica, algoritem učenja), natančneje pa se predstavi tehnika klasifikacije in način ovrednotenja kvalitete modelov znanja klasifikacije. Spozna se algoritem klasifikacije k najbližjih sosedov in predstavi se uporaba tega algoritma – tako konceptualno kakor v programski kodi. Knjiga poda številne primere v programskem jeziku Python in okolju Jupyter Notebooks. Za namen utrjevanja znanja pa so ponujene naloge (tako računske, kot programerske) s podanimi rešitvami.
Ključne besede: strojno učenje, umetna inteligenca, klasifikacija, k najbližjih sosedov, Python
Objavljeno v DKUM: 27.01.2022; Ogledov: 459; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici