| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 813
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost algoritmov umetne inteligence pri mikroplaniranju proizvodnje
Vukašin Radisavljević, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo podatkov v kontekstu uporabe umetne inteligence pri mikroplaniranju proizvodnje. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo identificirali zakonitosti in trende, ki se nanašajo na učinkovitost sistema za napredno planiranje in razporejanje proizvodnje z umetno inteligenco Qlector LEAP. Opažamo korelacije med relativno napako planiranja s Qlector LEAP-om in številom poskusov planiranja, pri čemer opažamo določene trende za določene izdelke. Primerjamo učinek planiranja Qlector LEAP-a tudi z učinkom planiranja po normativih. Razprava se osredotoča tudi na tehnološke, kadrovske in organizacijske dejavnike ter priporoča organizacijske ukrepe za izboljšanje učinkovitosti planiranja z LEAP-om. Kljub izzivom pri dokazovanju hipotez je razprava pokazala možnosti za nadaljnje raziskave, ki vključujejo kvantifikacijo zanesljivosti planiranja z LEAP-om in preučevanje drugih modulov Qlector LEAP-a. Skupaj s postavljenimi organizacijskimi ukrepi diplomsko delo zagotavlja osnovo za nadaljnje raziskave na tem področju.
Ključne besede: umetna inteligenca, strojno učenje, mikroplaniranje proizvodnje, sistem za napredno planiranje in razporejanje proizvodnje, merjenje učinka
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

2.
Vključenost naravoslovnih vsebin 5. razreda osnovne šole v aktivnosti dela centrov šolskih in obšolskih dejavnosti na področju severovzhodne Slovenije : magistrsko delo
Anne-Marie Gregorec, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vključenost naravoslovnih vsebin 5. razreda osnovne šole v aktivnosti dela centrov šolskih in obšolskih dejavnosti na področju severovzhodne Slovenije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema štiri sklope, in sicer pedagoško-didaktični sklop, šola v naravi, center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) ter geografski sklop. V empiričnem delu smo analizirali cilje in intervjuje posameznih vključenih domov. Predstavili smo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo standardiziranega intervjuja. Raziskava je bila narejena na vzorcu štirih učiteljic iz CŠOD OE Murska Sobota, CŠOD OE Planinka, CŠOD OE Gorenje in CŠOD OE Štrk. Vsi domovi na področju severovzhodne Slovenije niso želeli sodelovati. Z raziskavo smo dobili vpogled, kaj posamezni domovi v severovzhodnem delu Slovenije ponujajo učencem 5. razreda na naravoslovnem področju in kakšna je zastopanost le-teh vsebin. Pri tem smo navedli nekaj sugestivnih nasvetov za ustvarjanje še kvalitetnejšega naravoslovnega pouka v CŠOD-jih, ki so sodelovali v raziskavi. Ugotovili smo, da je zastopanost naravoslovnih vsebin v vključenih domovih precejšnja. Ponujajo naravoslovne vsebine, ki stremijo k izkustvenemu učenju in se izvajajo zunaj učilnice. Ugotovili smo, da sta pouk zunaj učilnice in povezovanje teorije s prakso pomembna tudi intervjuvanim učiteljicam, seveda pa še obstajajo možnosti za izboljšavo in posodobitve CŠOD-jev, nekaj smo jih tudi navedli.
Ključne besede: šola v naravi, CŠOD, naravoslovne vsebine, izkustveno učenje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 49; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

3.
Raziskovanje gorenja sveče v vrtcu : diplomsko delo
Larisa Zorec, 2024, diplomsko delo

Opis: Zgodnje naravoslovje je otrokovo prvo doživetje v naravi. Osebnostni razvoj pri otrocih v njih spodbuja radovednost in željo po raziskovanju. Vzgojitelji moramo omogočiti otrokovo sodelovanje pri dejavnostih ter pristne izkušnje. Otroci si pri eksperimentiranju nabirajo še dodatne izkušnje ter si stvari lažje in hitreje zapomnijo. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili zgodnje naravoslovje ter vlogo vzgojitelja. Predstavili smo tudi proces gorenja in procese povezane z njim. Prav tako smo na kratko opisali tudi gorenje sveče ter sestavo le te. V teoretičnem delu smo raziskali tudi že predstavljene raziskave podobne naši. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedi v OŠ Selnica ob Dravi – vrtec Kobanček. Sodelovali so otroci stari od 4 do 6 let. Izvedli smo eksperiment s svečo ter kozarcem. Ugotavljali smo, zakaj sveča ugasne, ko jo s kozarcem pokrijemo. Eksperiment smo izvajali individualno. Otroci so naše hipoteze potrdili s svojimi odgovori ter razmišljanjem pred in po izvedenem eksperimentu. Ugotovili smo, da otroci še ne vedo, kaj sveča potrebuje za gorenje, otroci vedo, da se bo sveča stalila pri gorenju. Prav tako vedo, da bo sveča ugasnila, ko jo bomo pokrili s kozarcem. Otroci prav tako ne vedo, kaj je vzrok, da sveča ugasne, če jo pokrijemo s kozarcem. Bili so navdušeni nad izvedenim eksperimentom. Takšne dejavnosti pritegnejo pozornost otrok ter jih še bolj spodbudijo k raziskovanju, zato bi jih lahko več vključevali v vsakodnevne načrtovane dejavnosti.
Ključne besede: Zgodnje naravoslovje, sveča, gorenje, eksperiment, učenje
Objavljeno v DKUM: 04.06.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (682,41 KB)

4.
Exploring pre-service and in-service teachers' perceptions about early foreign language learning and dyslexia
Milena Košak Babuder, Saša Jazbec, 2019, izvirni znanstveni članek

Opis: This contribution addresses Slovenian in-service and pre-service foreign language and general education teachers' awareness of dyslexia in the foreign language classroom. The authors examine and analyse the levels of familiarity with dyslexia among foreign language teachers and primary school teachers (in-service teachers) and foreign language students (pre-service teachers), their perceptiveness regarding the particularly demanding areas of language learning, and their willingness to engage in additional training to obtain the appropriate skills for teaching children with learning disabilities, particularly dyslexia. The results reveal noticeable differences in answers to individual research questions provided by the participants based on their profiles. The majority of participants stated that they were familiar with dyslexia from a theoretical point of view but also indicated that they were aware of the need to further improve their individual specialist-didactic knowledge and skills in order to give successful support to dyslexic pupils engaged in foreign language learning. The authors also predict the necessary extent of additional training measures in which foreign language teachers, primary school teachers, and foreign language students should engage.
Ključne besede: pouk tujega jezika, zgodnje učenje, disleksija, dislektični učenci, učitelji tujega jezika, razredni učitelji, empirične študije, foreign language teaching, early learning, dislexy, dislexic pupils, foreign language teachers, pre-service teachers, in-service teachers
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 8
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Učinkovit iterativni algoritem učenja razložljivih značilnic za izboljšano klasifikacijo : doktorska disertacija
Dino Vlahek, 2024, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji opišemo nov postopek učenja razložljivih značilnic za klasifikacijske namene. Značilnice med vsako iteracijo rekombiniramo na osnovi vnaprej podanih aritmetičnih operacij, ocenimo pa jih glede na njihovo primernosti za klasifikacijo. Slednja temelji na prekrivanju porazdelitve verjetnosti med vrednostmi vzorcev, ki pripadajo različnim razredom. Za nadaljnji razvoj v naslednjo iteracijo izberemo podmnožico najbolj kakovostnih nekoreliranih značilnic z uporabo nove metode, ki temelji na rezu grafa. Pri tem se postopek opira na dva vhoda parametra, ki omogočata nadzor nad številom členov izhodnih značilnic. Prvi opisuje minimalno sprejemljivo kakovost značilnic, ki jih je treba vključiti v izhodni prostor značilnic, medtem ko drugi določa najvišjo dovoljeno stopnjo podobnosti med značilnicama. Rezultati pokažejo, da je metoda nizko občutljiva na oba vhodna parametra. Naučene značilnice pa statistično značilno izboljšajo klasifikacijsko točnost vseh testiranih klasifikatorjev, medtem ko najboljše točnosti dosežemo z uporabo klasifikatorja naključnih gozdov. Z rezultati primerjave pokažemo, da je predlagani postopek v vseh testnih primerih dosegal ali presegal klasifikacijske točnosti trenutnega stanje tehnike. Prav tako pokažemo tudi pravilnost razlage naučenih značilnic dobro preučene množice testnih podatkov.
Ključne besede: klasifikacija podatkov, razložljiva umetna inteligenca, učenje značilnic, odkrivanje znanja
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
Učne strategije
Tim Tekavc, 2024, diplomsko delo

Opis: Učne strategije so načrtovani pristopi in tehnike, ki jih posamezniki uporabljajo za optimizacijo učnega procesa. Vključujejo raznolike metode, kot so aktivno učenje, ponavljanje, vizualizacija in povezovanje znanja, s ciljem izboljšanja razumevanja, zadrževanja informacij ter spodbujanja kritičnega razmišljanja. Pravilna uporaba učnih strategij ne povečuje le učinkovitosti učenja, temveč tudi spodbuja prilagodljivost posameznika in krepi spretnosti, ki so dragocene v številnih življenjskih situacijah. V tem delu smo uporabili metode, kot so pregled člankov, opisovanje, povzemanje in združevanje pregledanega ter primerjavo med različnimi članki in različnimi avtorji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketo. Ugotovili smo razlike med izbiro učne strategije glede na spol in dejavnike ter povezavo med izbiro učne strategije in učnim uspehom. Študentom priporočamo, da se za doseganje višjih rezultatov poglobijo v izbiro in optimizacijo svojih učnih strategij.
Ključne besede: Učenje, strategija, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 218; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (825,83 KB)

7.
Izvedba naravoslovnih aktivnosti na gozdni učni poti Mrtvice reke Mure za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko delo
Lara Jelen, 2023, magistrsko delo

Opis: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin. 
Ključne besede: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (15,98 MB)

8.
Izdelava senzorične table za 1. in 2. starostno obdobje ter odziv predšolskih otrok na njeno praktično uporabo : diplomsko delo
Urška Čeh, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega obravnavo pomena igre in igrač za predšolske otroke. Namen diplomskega dela je izdelava senzorične table, ki bi bila primerna tako za 1. kot 2. starostno obdobje. Izdelana igrača bo nekaj časa prisotna v vrtcu. Na podlagi opazovanja igre z didaktično igračo bomo glede na vnaprej zapisane postavke ocenjevali njeno uporabo. Z diplomsko nalogo želimo namreč predstaviti izdelavo didaktične igrače, ki bi pozitivno vplivala na razvoj različnih področij pri otroku, ob tem pa bi tudi staršu nudila različne možnosti in ideje za lastno oblikovanje težavnih nalog na osnovi igre. V teoretičnem delu je predstavljen pomen igre in igrač za otroka. Pozornost smo namenili tudi vlogi odraslega, predvsem pri pomembnosti izbire in nakupovanja igrač. Vse igrače niso vedno primerne za otroka. Za njegov razvoj so dobre le tiste, ki upoštevajo kriterije dobre igrače, kar je v nadaljevanju tudi predstavljeno. V empiričnem delu smo se posvetili izdelavi senzorične table, kjer smo poskušali upoštevati vse vidike dobre igrače. Le-to smo preizkusili v vrtcu in jo ocenili na podlagi vnaprej zapisanih postavk. S tem smo analizirali izdelano didaktično igračo.
Ključne besede: igra, didaktična igrača, predšolski otroci, senzorična tabla, učenje
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

9.
Reforme izpopolnjevanja in usposabljanja v policiji
Reimond Jeršin, Andrej Anžič, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policisti, izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje, izpopolnjevanje, programi
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (369,22 KB)

10.
Analiza in optimizacija procesnih parametrov sušilnice za koruzo : magistrsko delo
Marko Simonič, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega opis razvoja in implementacije modela globoke nevronske mreže z LSTM arhitekturo. Model omogoča napovedovanje vlažnosti koruze na izhodu iz sušilnega sistema na podlagi meritev vlažnosti koruze na vhodu in beleženja temperaturnih parametrov med obratovanjem. Razvoj modela je vključeval temeljito analizo in preučitev posameznih temperaturnih parametrov. Pri tem smo izvedli regresijsko analizo, ki je raziskovala vpliv vhodne vlažnosti, ciljne temperature gorilnika in časa sušenja med izpusti koruze na spremembe temperaturnih parametrov v sušilnem sistemu. Poleg tega smo preučili tudi statistične vplive samih temperaturnih parametrov na vlažnost koruze na izhodu iz sušilnega sistema. Analiza nam je omogočila ustrezno pripravo podatkov za učenje napovednih modelov. Uspešnost razvitih napovednih modelov je ocenjena s povprečno absolutno napako (angl. mean absolute error – MAE), povprečno kvadratno napako (angl. mean squared error – MSE), korenom povprečne kvadratne napake (angl. root mean squared error – RMSE) in srednjo absolutno odstotkovno napako (angl. mean absolute percentage error – MAPE). Najuspešnejši model za napovedovanje vlažnosti na izhodu iz sušilnega sistema je imel na učnih podatkih odlično zmogljivost napovedovanja, saj so povprečne vrednosti MAE znašale 0,352, RMSE 0,645, MSE 0,416 in MAPE 2,555. Izvedena je bila tudi vizualizacija rezultatov za nadaljnjo analizo in interpretacijo.
Ključne besede: sušilni sistem, globoko učenje, LSTM, napovedovanje, optimizacija, koruza, vlaga
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 176; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.68 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici