| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
HUMOR PRI POUKU Z VIDIKA UČITELJEV, UČENCEV IN DIJAKOV
Natalija Počivalšek, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s humorjem pri pouku z vidika učiteljev, učencev in dijakov. V teoretičnem delu smo obravnavali oblike humorja in njegovo aplikacijo pri pouku ter prednosti in slabosti njegove uporabe. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učitelji, učenci in dijaki. Preverjali smo stopnjo soglašanja s stališči, ki kažejo učiteljev, učenčev in dijakov odnos do rabe humorja pri pouku, njegovih funkcij ter pogostosti rabe določenih oblik humorja. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovno dobo, stopnjo poučevanja in lokacijo šole. Med učenci/dijaki pa nas je zanimal obstoj razlik glede na spol, stopnjo šolanja, lokacijo šole in izobraževalni program. V raziskavi je sodelovalo 84 osnovnošolskih učiteljev in 59 srednješolskih učiteljev ter 176 osnovnošolcev in 165 dijakov. Podatki za učitelje (OŠ, SŠ), učence in dijake so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da učitelji šolskega prostora prevladujoče ne ocenjujejo kot resnega prostora, kjer ne bi bilo prostora za smeh. Prav tako se zavedajo, da si učenci/dijaki želijo še več njihovega humorja. Ugotovili smo, da učitelji humorju pripisujejo funkcije, kot so: lajšanje napetosti in stresa, višje pomnjenje, boljšo motivacijo ter izboljšanje razredne klime. Učitelji uporabljajo največ duhovito pripovedovanje in optimistični humor. Rezultati so prav tako pokazali pozitivno stališče do različnih funkcij humorja, ki prispevajo k temu, da učenci lažje pristopijo k učitelju, ki uporablja humor, in si pri urah, kjer je vključen humor, zapomnijo več snovi. Humor se je izkazal kot pomembna vrednota po oceni učencev in dijakov.
Ključne besede: humor, pouk, učitelj, učenec, dijak
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 259; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Ustvarjalnost v očeh slovenskih osnovnošolskih učiteljev
Sara Kaučič, 2020, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost ima lahko velik vpliv na celostni razvoj učenca. Glavna naloga šole ni zgolj podajanje faktografskega znanja in njegova zapomnitev, temveč je naloga šole tudi učiti za življenje. Le z ustvarjalnim načinom razmišljanja se bodo otroci naučili prilagajati, iskati nove poti, se spopadati in reševati probleme, ki jih čakajo v sedanjosti in bližnji prihodnosti. Cilj magistrske naloge je ugotoviti stališča slovenskih osnovnošolskih učiteljev glede vpliva na razvoj otrokove ustvarjalnosti pri pouku. Še posebej nas zanima, kaj je tisto, kar vpliva (bodisi spodbuja ali zavira) na razvoj ustvarjalnosti pri pouku osnovnošolcev. Zato smo v magistrski nalogi raziskali stališča učiteljev o ustvarjalnosti. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem ustvarjalnosti in njegovo razumevanje v različnih časovnih obdobjih ter zapisali splošne kriterije ustvarjalnosti. Nato smo pojem uvrstili v šolski prostor, kjer smo raziskali ustvarjalnost z vidika zakonodaje, vodstva šole, učitelja, učenca itd. Na koncu teoretičnega dela smo učiteljem v pomoč pri poučevanju ponudili predloge in rešitve za spodbujanje ustvarjalnosti tako na nacionalni ravni kot na ravni razreda. V empiričnem delu so nas zanimala stališča slovenskih učiteljev o ustvarjalnosti. Kaj po njihovem mnenju najbolj spodbuja oz. zavira njihovo ustvarjalnost pri pouku ter na kakšen način? Prav tako nas je zanimalo, kje učitelji pridobivajo znanja o ustvarjalnih metodah poučevanja in kako pogosto se teh izobraževanj udeležijo. Na koncu smo učitelje prosili, da so z nami delili konkretne primere njihovega spodbujanja ustvarjalnosti pri pouku. Ob tem so nas zanimali vloga spola, leta delovne dobe učitelja, stopnja ter predmet poučevanja. V raziskavi je sodelovalo 196 učiteljev slovenskih osnovnih šol. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo učitelji pozitivna stališča do ustvarjalnosti. Znotraj stopnje in predmeta poučevanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v spodbujanju ustvarjalnosti. Pri pouku učitelji večinoma uporabljajo metode, ki spodbujajo k ustvarjalnosti. Kljub temu se znotraj spola, let delovne dobe in predmeta poučevanja med učitelji pojavljajo statistično pomembne razlike. Čeprav večina učiteljev meni, da je največji zaviralec ustvarjalnost šolska zakonodaja, se prav tako pojavijo razlike v letih delovne dobe. Ugotovimo, da večina učiteljev pridobi znanja na temo ustvarjalnosti z raznimi izobraževanji in lastnim raziskovanjem; pri tem se izobraževanj v večini udeležijo enkrat letno, a se tudi znotraj te ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike glede predmeta poučevanja.
Ključne besede: učitelj, učenec, vpliv na ustvarjalnost, ustvarjalnost, spodbujanje, zaviranje.
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 213; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

3.
Uporaba interaktivne table v osnovnih šolah pomurske regije
Boštjan Kosednar, 2020, magistrsko delo

Opis: Cilj tega dela je predstaviti in prikazati medij, ki nosi ime "interaktivna bela tabla", nove možnosti, ki jih njegova uporaba odpira za poučevanje in didaktično smiselne možnosti za uporabo tega tehnološkega učnega orodja. V ta namen so teoretični in praktični vidiki med seboj povezani. Pričujoče delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu je treba ustvariti splošni pregled osnov interaktivnih tabel, informacijsko komunikacijske tehnologije, saj je zelo pomembna tehnologija interaktivne bele table in njena uporaba v šoli. Nato je na kratko pojasnjen pristop učne teorije, na podlagi katerega lahko interaktivna tabla najde pot v učilnico. Kaj obljublja uporaba interaktivne bele table pri poučevanju? Za odgovor na to vprašanje je potreben uvod, ki med drugim temelji na izrazu "novi mediji", ki je omenjen v naslovu diplomske naloge in na teoretičnem ozadju konstruktivizma v poučevanju tujih jezikov. Pomembno je razložiti zahteve za optimalno uporabo in možne uporabe interaktivnih tabel v učilnici. Interaktivna tabla s svojimi orodji, spremljajočo programsko opremo in obrobnimi napravami odpira nove in zahtevne priložnosti za poučevanje. Potreben je tudi podroben opis prednosti in slabosti interaktivnih tabel. V drugem delu magistrske naloge je povzet rezultat raziskave. Ta del dela je namenjen učiteljem pomurskih šol, ki uporabljajo ali ne interaktivne bele table v učilnici ali ki jih zanima učinkovito poučevanje z interaktivnimi tablami, njihov namen pa je, da jim ponudi vpogled v rezultate in glavne zaključke različnih študij. Izbrane so bile raziskave, ki se osredotočajo na različna stališča. Večina študij v drugih državah sproža dodatna vprašanja in priporočila. Naloga nadaljnjih raziskav ostaja širša znanstvena raziskava, ki se veliko ukvarja s ciljnimi vprašanji. Poskuša se predstaviti predmetna področja za poznejše študije, ki bi verjetno prinesle plodne rezultate. To delo je za učitelje še posebej zanimivo zaradi vsebinske usmeritve v teoretične in praktične vidike uporabe interaktivnih tabel in izvedbe rezultatov različnih študij, ki so še vedno skeptični do novega medija ali so šele stopili v stik s tem novim medijem, morda pa tudi za tiste, ki že imajo izkušnje z uporabo interaktivnih tabel.
Ključne besede: interaktivna bela tabla, informacijsko komunikacijska tehnologija, učitelj, učenec, motivacija
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 337; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

4.
Značilnosti učencev kot dejavniki spletnega medvrstniškega nasilja in viktimizacije
Igor Peras, 2019, magistrsko delo

Opis: Spletno medvrstniško nasilje je oblika nasilja med vrstniki, ki se dogaja na spletu. Podobno je tradicionalnemu medvrstniškemu nasilju, vendar obstajajo nekatere razlike: spletni nasilnež ni v neposredni bližini spletne žrtve, nasilje preko spleta se širi hitreje in potencialno lahko doseže širše občinstvo, spletno medvrstniško nasilje se lahko izvaja 24 ur dnevno, spletni nasilnež je lahko anonimen. Namen magistrskega dela je bil preučiti dejavnike spletnega medvrstniškega nasilja (spol, starost, šolski uspeh, konstrukte vezane na medvrstniško nasilje, empatijo, izražanje jeze, zaznano oporo s strani vrstnikov, število dobrih prijateljev v razredu, samozaznano priljubljenost, čas aktivne uporabe socialnih omrežij) in ugotoviti, kateri dejavniki in kako napovedujejo izvajanje spletnega medvrstniškega nasilja in spletno viktimizacijo. Vzorec je vključeval 1926 učencev višjih razredov osnovne šole in srednje šole, ki so bili stari med 13 in 20 let. Skupno je sodelovalo 20 osnovnih in srednjih šol iz dveh regij v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da so najmočnejši napovedniki izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja in spletne viktimizacije konstrukti, vezani na medvrstniško nasilje. Za individualne napovednike izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja so se izkazali izvajanje tradicionalnega medvrstniškega nasilja, tradicionalna viktimizacija, spletna viktimizacija, samozaznana priljubljenost in čas aktivne uporabe socialnih omrežij. Za individualna napovednika spletne viktimizacije sta se izkazala tradicionalna viktimizacija in izvajanje spletnega medvrstniškega nasilja. V regresijskem modelu, kjer kot napovednikov izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja nismo vnesli konstruktov, vezanih na medvrstniško nasilje, so se za statistično pomembne napovednike izkazale še afektivna empatija, internalizacija jeze, eksternalizacija jeze in zaznana opora s strani vrstnikov. V regresijskem modelu, kjer kot napovednikov spletne viktimizacije nismo vnesli konstruktov, vezanih na medvrstniško nasilje, so se kot statistično pomembni napovedniki izkazali še spol, internalizacija jeze, eksternalizacija jeze, zaznana opora s strani vrstnikov, samozaznana priljubljenost in čas aktivne uporabe socialnih omrežij.
Ključne besede: spletno medvrstniško nasilje, spletna viktimizacija, značilnosti, dejavniki, učenec
Objavljeno: 24.09.2019; Ogledov: 700; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Upoštevanje učnih stilov pri pouku geografije v osnovni šoli
Tina Pokrivač, 2019, magistrsko delo

Opis: Raziskovalna tema magistrske naloge se navezuje na zastopanost učnih stilov pri pouku geografije v osnovni šoli, ki jih predvideva Učni načrt za predmet geografija v osnovni šoli (2011). Cilj naloge je bil raziskati, v kolikšni meri učni načrt upošteva razlikovanje med različnimi učnimi stili učencev pri pouku geografije v osnovni šoli. Da bi odgovorili na raziskovalno vprašanje, je bila opravljena analiza operativnih učnih ciljev in vsebine učnega načrta za pouk geografije v slovenski osnovni šoli. V teoretičnem delu smo sprva opredelili pojme učenje, poučevanje in učni stili. Nadalje smo opredelili različne vrste učnih stilov, pri čemer smo se podrobneje posvetili delitvi na vizualni, avditivni in motorični učni stil ter pouk geografije. V empiričnem delu magistrske naloge smo na osnovi analize Učnega načrta za predmet geografija v osnovni šoli (2011) proučevali številčno zastopanost in vrste učnih ciljev glede na prisotnost posameznih stilov ter njihovo uravnoteženost v celotnem obsegu za pouk geografije v osnovni šoli. V nadaljevanju smo analizirali didaktična priporočila v učnem načrtu za pouk geografije v osnovni šoli z vidika učnih stilov ter na podlagi ugotovitev analize učnega načrta oblikovali napotke za učitelje geografije v osnovni šoli. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti izbranih učni stilov. V učnem načrtu za pouk geografije največ operativnih ciljev ni natančno opredeljenih glede na predlagano vrsto učnega stila. Izmed treh opredeljenih učnih stilov je najpogosteje zastopan vizualni učni stil, nato motorični, najmanj pogost pa je avditivni učni stil. Naš zaključek na osnovi opravljene analize je, da Učnega načrta za predmet geografija v osnovni šoli (2011) ni potrebno popravljati in dopolnjevati v smislu upoštevanja učnih stilov. Neopredeljenost učnih stilov učiteljem namreč prinaša možnosti lastne izbire uporabe učnih stilov glede na posamezne razrede ali skupine učencev.
Ključne besede: učni stili, pouk, geografija, učitelj, učenec
Objavljeno: 28.02.2019; Ogledov: 709; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

6.
Stališča učencev tretje triade osnovne šole o šolskem prostoru
Nuša Zadravec, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil preučiti in primerjati mnenja osnovnošolcev tretje triade o šolskem prostoru. Zaradi slabe odzivnosti nekaterih šol na ankete smo izbrali dve po našem mnenju zelo različni osnovni šoli, tako po letu gradnje kot tudi arhitekturi stavbe. Empirični del, kjer smo predstavili rezultate raziskave, smo razdelili v tri sklope, kjer so nas v prvem zanimale ocene učencev o določenih značilnostih šolskih prostorov, kar smo ugotovili s pomočjo petih sklopov ocenjevalnih lestvic od 1 do 5 za vsak posamezni prostor. Pri drugem sklopu so nas zanimale učilnice specifično, kar smo izvedli s štirimi zaprtimi dihotomnimi vprašanji ter dodali še odprti tip vprašanja, kjer so učenci imeli možnost s svojimi besedami pojasniti, zakaj jim določena stvar v učilnici ni všeč. Pri tretjem sklopu o zunanjem prostoru šolske stavbe smo uporabili vprašanja zaprtega tipa. Pri zadnjem vprašanju, ki se je nanašalo na šolsko igrišče, smo dodali še odprti tip podvprašanja, ki učencem omogoča, da izrazijo svoje želje glede izgleda šolskega igrišča. Namen raziskave je bil predvsem primerjati mnenja učencev dveh zelo različnih šol. V vseh treh sklopih nas je zato zanimalo, ali prihaja do statistično značilnih razlik v mnenju o šolskem prostoru glede na šolo, ki jo učenci obiskujejo. Na začetku smo postavili splošno hipotezo, da bodo učenci mlajše in sodobnejše 2. OŠ Slovenska Bistrica, grajene leta 2007, bolj zadovoljni z urejenostjo šolskih prostorov kot učenci starejše OŠ Leona Štuklja Maribor iz leta 1983. Rezultati so domnevo večinoma potrdili, z izjemo učilnic, s katerimi so kot kaže bolj zadovoljni učenci OŠ Leona Štuklja Maribor. Z magistrsko nalogo želimo osvetliti dejstvo, da prostor oblikuje človeka, vpliva na njegovo počutje in ustvarjalnost ter oblikuje družbene vrednote ter bivalno in splošno kulturo. Menimo, da je prostor kot pomemben dejavnik v otrokovem razvoju pogosto prezrt oziroma se temu področju v vzgoji in izobraževanju pripisuje premalo pomena.
Ključne besede: osnovna šola, šolski prostor, šolska arhitektura, prostor in učenec, prostor in učitelj.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 615; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

7.
V učenca usmerjeno učenje
Anja Puhmeister Jug, 2018, magistrsko delo

Opis: V učenca usmerjeno učenje je pristop, ki se v šolah vse pogosteje uporablja. Učitelji želijo, da bi se učenci začeli zavedati, da sami zmorejo več, učitelji pa jih pri samostojnem učenju spodbujajo. Pri tem lahko uporabljajo raznolike metode poučevanja, najpogostejše so opisane v tem delu. Razlog za raziskavo je ta, da sem v sklopu študijskih obveznostih pri poučevanju na šolah ugotavljala, zakaj bodoče učitelje spodbujajo za uporabo različnih metod poučevanja, če jih učitelji na šolah ne uporabljajo, rezultati po uporabljeni »novi« metodi pa so bili skoraj vedno prijetno pozitivni. Kot raziskovalno metodo sem uporabila spletno anketiranje, v katerem so sodelovali učitelji nekaterih osnovnih šol v Sloveniji, prav tako pa sem preučila obstoječe gradivo o metodah poučevanja. V teoretičnem delu so predstavljene in na kratko opisane različne aktivne metode poučevanja ter metode, pri katerih je v osrednji vlogi učenec. Opisala sem tudi klasično metodo poučevanja, frontalni pouk, ki v šolah prevladuje. V raziskovalnem delu naloge sem s pomočjo vprašalnika, ki sem ga poslala v slovenske osnovne šole ugotavljala, katere oblike poučevanja prevladujejo pri predmetu tehnika in tehnologija in kako so le-te razporejene čez leto glede na temo iz učnega načrta. Zanimali so me tudi odzivi učencev, kje učitelji pridobivajo ideje, literaturo in kakšna je kvaliteta gradiva. Iz rezultatov je razvidno, da tehniko večinoma poučujejo učitelji z ustrezno strokovno izobrazbo, prevladujoči metodi, pri tem predmetu sta frontalni pouk in izdelava izdelka. Učenci se na metode, naj si bodo klasične oz. opisane v tem delu ali učiteljeve lastne dobro odzovejo. Za boljšo motivacijo učitelji iščejo ideje in gradiva za izdelke večinoma na spletu ali v aktualnih učbenikih, njihova kvaliteta pa je solidna.
Ključne besede: metode, poučevanje, aktivnosti, motivacija, učenec, šola
Objavljeno: 09.03.2018; Ogledov: 964; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (978,40 KB)

8.
Razrednik in razredne ure z vidika učencev
Ksenja Jovič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Razrednik in razredna ura z vidika učencev nas je zanimalo, kaj učenci menijo o razredniku in razrednih urah. V teoretičnem delu smo najprej opredelili osnovne pojme, povezane z razredništvom. Zanimalo nas je, kako je pojem opredeljen v zakonodaji in katere vloge ter kakšne naloge opravlja razrednik. Nekatere naloge razrednika so prijetne, druge pa nekoliko manj. Ugotovili smo, da se mora učitelj za vlogo razrednika usposabljati in razvijati svoje kompetence. Usposabljanje razrednika poteka na različne načine, šola pa jih mora pri tem podpirati. Posvetili smo se oddelku in uram oddelčne skupnosti, ki jih imenujemo tudi razredne ure. Spoznali smo, da oddelek sestavljajo učenci podobne starosti in predznanja, ki jih vodi učitelj – razrednik. Zanimali so nas namen razrednih ur in njihove značilnosti ter kako se pripraviti nanje. Ker razredne ure vplivajo na razredno klimo, smo nekaj besed namenili tudi tej temi in na splošno vodenju oddelka. Razrednik mora ustvariti dobro voden razred, kar bistveno poenostavi učenje in poučevanje. Spodbudno učno okolje se povezuje z dosežki učencev in s pozitivnimi odnosi med njimi, kar ustvarja pozitivno klimo. Razrednik se mora torej na razrednih urah poleg obravnave aktualnih vsebin posvetiti tudi medsebojnim odnosom. Če vse skupaj sklenemo v celoto, so v dobro vodenem oddelku dobri medsebojni odnosi, kar vpliva na pozitivno klimo, to pa zagotavlja boljše učno okolje in dosežke. Razrednik kot vodja se lahko tako tudi nenehno izboljšuje. V empiričnem delu so nas zanimale želje učencev glede razrednih ur ter njihov pogled na delo in lastnosti razrednika. O istih področjih smo povprašali tudi anketirane razredničarke, da smo odgovore učencev lahko primerjali z njihovimi odgovori. Ugotovili smo, da so učenci zadovoljni s pogostostjo in trajanjem razrednih ur, želeli pa bi si tudi razrednih ur zunaj učilnice. Rezultati kažejo, da učenci večinoma lahko predlagajo teme za razredne ure. Na razrednih urah se večinoma počutijo prijetno in na njih rešijo večino težav.
Ključne besede: razrednik, razredna ura, razred, učenec, učitelj
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 1918; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
INTERFERENCE V NEMŠKIH SREDNJEŠOLSKIH ESEJIH
Nataša Žmavc, 2015, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge so bile napake oziroma interference, ki smo jih analizirali na podlagi nemških esejev, ki so jih napisali slovenski srednješolci. Področja, ki so nas zanimala, in katera smo tudi analizirali, so bila: slovenske interference, angleške interference in zapis male začetnice pri nemških samoglasnikih. Interferenco lahko poimenujemo tudi kot napako, ki izvira iz drugega jezika kot je ciljni jezik. V večini primerov govorimo o materinščini. Če želimo govoriti o interferencah, moramo omeniti tudi ciljni jezik učencev tujega jezika. Leta 1972 je ameriški jezikoslovec Larry Selinker ta se razvijajoč jezik poimenoval kot medjezik (angl. kratica za to je Interlanguage). V nemščini se za ta pojem uporablja beseda Interimsprache. Analiza napak je pokazala, da so srednješolci večino napak naredili na področju materinščine oziroma slovenskih interferenc. Na področju velike ali male začetnice so naredili 343 napak. Na področju angleških interferenc so naredili le 33 napak. Če učenec tujega jezika teh napak ne zmanjša oziroma če jih še bo vedno ponavljal, lahko v najslabšem primeru govorimo o fosilizaciji napak, kjer bo učenec te napake še vedno ponavljal misleč, da ni naredil nobene.
Ključne besede: Medjezik, ciljni jezik, interferenca, napaka, Interlanguage, fosilizacija, učenec.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 518; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
Doživljanje strahu učencev v šolskih situacijah
Alenka Avbelj, 2017, magistrsko delo

Opis: Strah je eno izmed osnovnih čustev, s katerim se posameznik srečuje tekom svoje življenjske poti. Pogosto se pojavi pred novim doživetjem. Otrok ta občutek strahu lahko doživlja ob vstopu v šolo in tekom šolanja v različnih šolskih situacijah, kot so ocenjevanje, javno nastopanje, neuspehi, odnosi z vrstniki in učitelji, nasilje ali pa pri posameznih šolskih predmetih. Namen raziskave je bil s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode preučiti doživljanje strahu učencev tretjih, petih in sedmih razredov ter zaznavanje učenčevih strahov s strani učiteljev, ki v raziskavi udeležene učence poučujejo. Podatki so bili pridobljeni z uporabo kvantitativne in kvalitativne tehnike anketiranja za učence ter kvalitativne tehnike polstrukturiranega intervjuja za učitelje razredne in predmetne stopnje v OŠ. Rezultati kažejo, da večina učiteljev zaznava strah učencev v različnih šolskih situacijah, kljub temu da njihovi učenci v večini ocenjujejo, da redko ali nikoli ne občutijo strahu v izbranih šolskih situacijah. Tako učitelji kot učenci najpogosteje zaznavajo prisotnost strahu pred ocenjevanjem/neuspehom. V primerjavi z dečki, ki nekoliko pogosteje izražajo strah do javnega nastopanja in neuspeha, pa dekleta pogosteje in intenzivneje izražajo strah v nekaterih drugih šolskih situacijah (strah pred nasiljem, zavračanjem vrstnikov, športnimi dejavnostmi). Glede na starost so rezultati pokazali, da mlajši učenci pogosteje in intenzivneje izražajo strah do vzgojnih alternativ (nasilje, kazen, moč avtoritete). S starostjo se veča strah pred neuspehom oziroma ocenjevanjem, zato torej učenci na višji stopnji dajejo večjo veljavo in bolj zaupajo avtoriteti, medtem ko mlajši lažje zaupajo svoje strahove svojim vrstnikom. Tako učenci kot učitelji menijo, da je najučinkovitejša alternativa pri premagovanju strahu pozitiven pristop, npr. pogovor, uporaba sprostitvenih tehnik za umiritev ali preusmeritev pozornosti.
Ključne besede: strah, šolska situacija, učenec, učitelj, spoprijemanje s strahom
Objavljeno: 02.06.2017; Ogledov: 990; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici