| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Branje in bralna motivacija učencev v osnovni šoli
Andreja Vintar, 2009, diplomsko delo

Opis: Branje je zelo pomemben del človekovega življenja in delovanja, saj nas spremlja na vsakem koraku. Gre za dejavnost, ki se je začnemo učiti že pred vstopom v osnovno šolo in je pomembna za nadaljnje učenje in učno uspešnost, vendar se pravega pomena branja zavemo šele kasneje. Učenci v osnovnih šolah knjig ne berejo veliko, k branju teh pa jih v večini motivirajo predvsem zunanje oblike motivacije, ki jim obljubljajo nagrado, zaradi katere se dobro počutijo. Takšna oblika motivacije ima le kratkotrajen učinek, zato je pomembno, da učenci razumejo pravi pomen branja knjig in pričnejo v njih uživati in ne berejo samo zaradi zunanjih spodbud ampak tudi lastnega interesa in radovednosti. V uvodnem delu naloge so predstavljena teoretična izhodišča s področja motivacije, branja in bralne motivacije. Predstavili smo splošne značilnosti, motivatorje in dejavnike branja, vrste in tehnike branja, učno motivacijo, spodbujanje bralne motivacije in različne teorije, ki predstavljajo predpostavke za empirični del, v katerem so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učenci 6. in 9. razredov na Osnovni šoli C. Prikazani podatki o pogostosti branja, bralnih interesih in navadah, odnosu, spodbujanju in upadu branja ter težavah pri branju veljajo samo za omenjeni vzorec, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci knjig ne berejo vsak dan, a branju pripisujejo pozitiven pomen, saj v večini berejo predvsem zaradi sprostitve in pridobivanja novih informacij, vendar to kaže tudi na to, da ga ne povezujejo z učenjem, poleg tega pa se, kljub učiteljevim spodbudam, interes za branje z leti šolanja zmanjšuje in vse pomembnejše postajajo druge oblike dejavnosti.
Ključne besede: motivacija, branje, bralna motivacija, učenci v osnovni šoli.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 4607; Prenosov: 902
.pdf Celotno besedilo (7,94 MB)

2.
VLOGA ODRASLIH OSEB PRI SPODBUJANJU BRALNE MOTIVACIJE
Saša Kralj, 2010, diplomsko delo

Opis: Branje je pomembna dejavnost, ki vpliva na osebnostni razvoj posameznika, učenje in učno uspešnost. Vse pozitivne plati branja se vse bolj pozabljajo ob hitrem tempu življenja. Učitelji in knjižničarji imajo velik pomen pri spodbujanju branja. S svojim znanjem o dobrobiti branja, z uporabo različnih metod in oblik dela lahko pritegnejo starše in skupaj spodbujajo učence k branju ter tako skušajo vzgojiti bralca za vse življenje. Namen diplomskega dela je osvetliti pomen branja, bralne pismenosti in bralne motivacije za razvoj otrok. Izpostavljena je pomembna vloga odraslih oseb, predvsem vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev in staršev. Starši začnejo brati svojim otrokom že od rojstva dalje, nato njihovo vlogo prevzamejo vzgojitelji, učitelji in knjižničarji. Starši svoje otroke še vedno spodbujajo k branju in jim pomagajo. Njihova vloga se pri vstopu v šolo ne konča, ampak le spremeni. Opisane so različne metode in oblike dela pri spodbujanju bralne motivacije doma in v šoli. Predstavljena je bralna značka, ki je najbolj razširjena oblika spodbujanja bralne motivacije v Sloveniji, ki povezuje domače in šolsko okolje. Empirični del diplomskega dela zajema analizo anketnih vprašalnikov, ki so bili izvedeni na Osnovni šoli Šmihel. Anketirani so bili učenci sedmih in osmih razredov. Prikazani podatki o odnosu učencev do branja, njihovih bralnih navadah ter vlogi odraslih oseb pri njihovem branju veljajo le za omenjeni vzorec, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralna motivacija, spodbujanje bralne motivacije, odrasle osebe, učenci v osnovni šoli
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2815; Prenosov: 506
.pdf Celotno besedilo (579,25 KB)

3.
ZDRAVA PREHRANA - KAJ JEDO IN KAJ VEJO O NJEJ OSNOVNOŠOLCI MESTNE IN PODEŽELSKE OSNOVNE ŠOLE IZ OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
Urška Kogej, 2012, diplomsko delo

Opis: Zdrava prehrana nam ne pomeni nič, če je sami ne uživamo. Pomembno je, da se zavedamo, s kakšno hrano se prehranjujemo, in da s svojo pozitivno odločitvijo vplivamo tudi na svojo okolico. Predvsem je pomembno, da se o zdravi prehrani zavedajo že otroci, ki prevzemajo navade prehranjevanja od svojih staršev. K tem navadam pripomore tudi šola s svojimi dejavnostmi in hrano, ki jo ponuja. Poudarek diplomske naloge je na zdravi prehrani anketiranih osnovnošolskih otrok. Namen je bil ugotoviti, kaj o zdravi prehrani vedo in če se zdravo prehranjujejo učenci tretjega, petega, sedmega in devetega razreda OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica (mestna šola) in OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec (podeželska šola). V teoretičnem delu je predstavljeno zdravo življenje in dejavniki, ki omogočajo zdravo življenje. Posebej je analizirana prehranska piramida, predstavljena je prehrana v osnovni šoli ter Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike. V empiričnem delu je bila v raziskavi uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. V tem delu je predstavljena analiza raziskave med učenci tretjega, petega, sedmega in devetega razreda mestne in podeželske osnovne šole. Zanimalo nas je, v kolikšni meri na njihovo znanje o zdravi prehrani in uživanju le-te vplivajo spol, razred in lokacija osnovne šole, ki jo anketirani učenci obiskujejo. Rezultati so pokazali, da so učenci obeh anketiranih šol dobro ozaveščeni o tem, kaj je zdrava prehrana, in vendar znanje ne pomeni nič, če ga ne uporabiš, se pravi, da v primeru uživanja zdrave prehrane ne ravnajo zdravo.
Ključne besede: Zdrava prehrana, prehranska piramida, prehrana v osnovni šoli, učenci.
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 2006; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici