| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Struktura in organizacija dodatne strokovne pomoči v tretji triadi osnovne šole
Katja Munda, 2021, magistrsko delo

Opis: Dodatna strokovna pomoč in prilagoditve sta temeljni sestavini izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v večinskih šolah. Za uspešno delovanje in napredovanje potrebujejo otroci s posebnimi potrebami podporo v obliki dodatne strokovne pomoči in prilagoditev skozi celotno osnovno šolo. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili pojma integracija in inkluzija ter zajeli klasifikacijo in identifikacijo otrok s posebnimi potrebami. Največji poudarek smo namenili predstavitvi koncepta inkluzivnega izobraževanja v Sloveniji ter predstavitvi podpore otrokom s posebnimi potrebami v večinskih šolah v obliki DSP in prilagoditev. V empiričnem delu smo se osredotočili na izvajanje DSP v tretji triadi osnovne šole. Na podlagi podatkov iz odločb smo želeli ugotoviti, kako komisija za usmerjanje dodeljuje ure DSP, z anketnima vprašalnikoma pa smo želeli proučiti, kakšen pogled imajo izvajalci DSP na izvajanje, strukturo in organizacijo ter na učinkovitost DSP v tretji triadi osnovne šole. Zanimala so nas tudi njihova mnenja in stališča o izvajanju DSP. Pri tem smo bili pozorni tudi na razlike glede na izobrazbeni profil in delovne izkušnje anketirancev. V sklepnem delu magistrske naloge smo predstavili ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo rezultatov iz odločb in anketnih vprašalnikov ter z interpretacijo rezultatov.
Ključne besede: inkluzija, dodatna strokovna pomoč, premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, učna pomoč, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 262; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Vloga učitelja pri socialnem vključevanju učenca s posebnimi potrebami v razredno skuponost
Ines Nemec, 2020, magistrsko delo

Opis: Posamezniki s posebnimi potrebami so bili vso zgodovino odrinjeni na obrobje in bolj ali manj socialno izključeni. Nova paradigma ter ideje in gibanje integracije in nato inkluzije so prinesle mnoge spremembe, ki so jih usmerjali številni mednarodni dokumenti. S tem so se zmanjševale tudi možnosti za socialno izključevanje. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela; na teoretični in empirični del. V prvem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, podrobneje je opisano inkluzivno izobraževanje. Predstavljena je tudi vloga učitelja pri vključevanju učenca s posebnimi potrebami v razred, sodelovanje in komunikacija učitelja ter odnosi v razredu. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri so sodelovali učitelji razrednega in predmetnega pouka. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali v statističnem programu SPSS. Raziskava je pokazala, da je večina učiteljev pridobila znanje za delo z učenci s posebnimi potrebami z obiski seminarjev in dodatnih izobraževanj. Več kot polovica anketirancev je mnenja, da je potrebno učence s posebnimi potrebami vključevati v redne osnovne šole. Ugotovili smo, da učitelji razrednega pouka namenijo več pozornosti vključevanju učencev s posebnimi potrebami v razred kot učitelji predmetnega pouka. Prav tako smo ugotovili, da večina učiteljev poskuša izboljšati socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami s pogovorom.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja, socialna sprejetost, odnosi v razredu, inkluzija
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 361; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
Učiteljevo zaznavanje socialne sprejetosti učencev z dodatno strokovno pomočjo
Mojca Drofelnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V današnji družbi drugačnost še vedno predstavlja velik dejavnik tveganja za zavračanje ali nesprejemanje pri vrstnikih. Mladostniki s posebnimi potrebami imajo pri medosebnih odnosih, navezovanju prijateljstev in sodelovanju z drugimi velikokrat več težav kot pa njihovi sovrstniki. Med mogočimi vzroki lahko omenimo specifičnost posebnih potreb ali pa druge morebitne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti ali nerazumevanje položaja posameznega mladostnika med vrstniki. Teoretični del magistrskega dela zajema splošno opredelitev socialnih odnosov, medosebnih odnosov med mladostništvom in socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo raziskali, kako učitelji zaznavajo socialno sprejetost otrok s posebnimi potrebami pri vrstnikih. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, v katerem je sodelovalo petnajst učiteljev predmetne stopnje s štirih različnih osnovnih šol. Vsak izmed učiteljev je poučeval vsaj enega učenca s posebnimi potrebami in dodatno strokovno pomočjo. Intervju je sestavljen iz enajstih vprašanj, ki se nanašajo na zaznavanje socialnih odnosov, zaznavanje socialne sprejetosti in na učiteljevo delo. Pri analizi intervjuja smo ugotovili, da učitelji pri normativnih učencih sprejemanje učencev s posebnimi potrebami ocenjujejo pozitivno. Poročali so, da imajo učenci s posebnimi potrebami dobre medosebne odnose z vrstniki, ti pa jih sprejemajo in jim pomagajo. Med pogoji za sklepanje prijateljstva so učitelji kot pomembne poudarili predvsem splošne osebnostne lastnosti učenca.
Ključne besede: medosebni odnosi, socialna sprejetost, učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 398; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (823,70 KB)

4.
Pomoč učencem s posebnimi potrebami pri pouku geografije: študija primera nudenja dodatne strokovne pomoči
Nadija Škrlec, 2019, magistrsko delo

Opis: Učenci s posebnimi potrebami so v vzgojno-izobraževalnem procesu opredeljeni kot učenci s kakršnim koli primanjkljajem, ki bistveno vpliva na učenčevo učno uspešnost. Gre za otroke z motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, dolgotrajno bolne, s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, z avtističnimi motnjami ter s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V zakonu je zapisano, da učencem s posebnimi potrebami pri pouku pripada dodatna strokovna pomoč. V magistrskem delu smo izvedli raziskavo Individualna strokovna pomoč pri učenju geografije za izbrane učence z učnimi težavami od 6. do 9. razreda v Osnovni šoli Veržej, s pomočjo katere smo želeli preveriti vpliv individualne pomoči pri učenju geografije na učni uspeh pri izbranih učencih. V raziskavi so sodelovali: učenka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja iz 6. razreda, učenec z motnjami avtističnega spektra iz 7. razreda, ter učenca s čustvenimi in vedenjskimi motnjami iz 8. in 9. razreda. Rezultati raziskave, ki je potekala kot pedagoški študij primera v času med 15. 1. in 21. 3. 2019, so pokazali, da je imela individualna strokovna pomoč pri učenju geografije največji vpliv na učni uspeh pri učencu iz 8. razreda, delno pa pri učenki iz 6. in učencu iz 8. razreda. Pri učencu iz 9. razreda pa ni bilo zaznati vpliva individualne pomoči.
Ključne besede: Učenci s posebnimi potrebami, individualna strokovna pomoč, učenje geografije, učni uspeh, študij primera.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 649; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (6,20 MB)

5.
Priprava učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami in na delo z nadarjenimi učenci
Valentina Perenčević, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Priprava učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami in na delo z nadarjenimi učenci zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev otrok s posebnimi potrebami in nadarjenih učencev, njihove prilagoditve, izobraževanje učiteljev ter posebej nadarjeni učenci, oblike podpore in pomoč učencem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, v kateri so sodelovale učiteljice razrednega pouka. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kako priprave potekajo, koliko časa trajajo, če pri tem uporabljajo kakšne pripomočke, kateri so ti pripomočki ter kakšne so podobnosti in razlike pri pripravi na delo z učenci s posebnimi potrebami ter za delo z nadarjenimi učenci. Ugotovili smo, da priprave potekajo sprotno, odvisno od učne snovi. Potekajo tako, da si učiteljice pripravijo konkretna ponazorila in učne pripomočke, diferencirajo naloge glede na individualiziran program. Največ se uporabljajo različni didaktični pripomočki. Ti učencem pomagajo usvajati znanje na različnih področjih. Prav tako so pri rokovanju z njimi samozavestnejši, spretnejši tako pri učenju kot kasneje tudi pri ocenjevanju znanja.
Ključne besede: Učenci s posebnimi potrebami, nadarjeni učenci, prilagoditve.
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 573; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
Vsebine socialne vključenosti otrok s posebnimi potrebami v individualiziranih programih
Vanja Matjašec, 2019, magistrsko delo

Opis: Socialna vključenost je ena izmed osnovnih potreb človeka in zelo pomembna v dobi otroštva, ko se razvija. Učenci s posebnimi potrebami se težje vključujejo v razredno skupnost in so mnogokrat zaradi svoje posebnosti izločeni. V magistrski nalogi smo se ukvarjali predvsem z vsebinami socialne vključenosti učencev s posebnimi potrebami v individualiziranih programih. Z analizo individualiziranih programov smo ugotavljali, kako dobro so socialne vsebine vključene v individualizirane programe v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Teoretični del naloge zajema opredelitev terminologije, kot je individualizacija, individualizirani program in socialna vključenost, ter pregled zakonodaje, ki ureja našteta področja. Izpostavljene so različne raziskave, ki prikazujejo pomembnost vidika socialne vključenosti. Empirični del naloge vsebuje vsebinsko analizo ter interpretacijo rezultatov, ki smo jih dobili na podlagi pregleda dokumentacije individualiziranih programov, ki so bili zbrani v okviru raziskave Evalvacija različnih oblik dodatne strokovne pomoči, ki je otrokom dodeljena v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Vršnik Perše in drugi, 2016). Predstavljene so ugotovitve analiz individualiziranih programov, ki prikazujejo pretežno slabo zastopanost vsebin socialne vključenosti. Ugotovili smo, da so v večini individualiziranih programov dobro oziroma zadovoljivo zapisani cilji socialne vključenosti, pomanjkljivo ali pa presplošno pa so zapisane strategije, s katerimi se bo ta spodbujala. Z analizo smo ugotovili tudi, da imajo v srednjih šolah v primerjavi z osnovnimi šolami zelo slabo zastopano področje socialnih veščin.
Ključne besede: socialna vključenost, individualizirani program, učenci s posebnimi potrebami, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 729; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

7.
Uspešnosti na področju učenja in vedenjske značilnosti pri učencih s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom
Barbara Vanovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je uspešnost na področju učenja učenca z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter učenke z govorno-jezikovnimi motnjami, ki ima Prader-Willijev sindrom (PWS). V raziskavo sta bila vključena učenka in učenec tretjega razreda, ki imata oba GJM, učenka pa ima dodatno genetsko motnjo PWS. Učenca obiskujeta Prilagojeni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanimale so nas podobnosti obeh učencev na učnem in vedenjskem področju, kakor tudi razhajanja med njima. Učiteljem razrednega pouka, angleščine, športa in podaljšanega bivanja ter logopedinjama in delovni terapevtki smo razdelili ocenjevalne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti razlike med učencem z GJM in učenko s PWS na področju uspešnosti pri učenju ter na področju vedenjskih značilnosti pri delu v razredu in pri individualni obravnavi (logoped, delovni terapevt). Prav tako nas je zanimalo, kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na učni napredek in vedenjske značilnosti v različnih situacijah. Rezultati ocenjevalnih vprašalnikov so pokazali, da obstajajo razlike med učencema z GJM in PWS tako v razredu, kakor tudi pri individualni obravnavi. Uspeh na področju učenja je pri individualni obravnavi boljši kot v razredu, negativni vedenjski vzorci pa so manj prisotni. Opazili smo tudi razliko med učencema. Pri učenki s PWS se pogosto pojavljajo vedenjske značilnosti, ki so tipične za PWS, na področju uspešnosti pri učenju pa med učencema ni toliko odstopanj.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, Prader-Willijev sindrom, uspešnost na področju učenja, vedenjske značilnosti, razred, individualna obravnava, logoped, delovni terapevt
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 504; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (8,00 MB)

8.
Samoocena usposobljenosti študentov pedagogike in pedagogov pri delu z učenci s posebnimi potrebami
Marko Hace, 2018, magistrsko delo

Opis: Samoocena usposobljenosti študentov magistrskega programa pedagogike in pedagogov, ki so zaposleni v osnovnih šolah pri delu z učenci s posebnimi potrebami, prinaša pomemben dejavnik zavedanja o znanju učencev s posebnimi potrebami. Ti se namreč pojavljajo v vse večjem številu v slovenskih osnovnih šolah in prav je, da se jim nameni pozornost, še posebej pri šolskem svetovalnem delu, pri katerem so prisotni tudi pedagogi. Magistrsko delo z naslovom: Samoocena usposobljenosti študentov magistrskega programa pedagogike in pedagogov pri delu z učenci s posebnimi potrebami sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj pedagogike in svetovalnega dela, razvoj šolske svetovalne službe pri nas in, najpomembnejše naloge svetovalne službe, saj se z njimi srečujejo tako študenti tekom študija kot tudi že zaposleni pedagogi. Pri teoretičnem delu smo predstavili tudi skupine otrok s posebnimi potrebami in zakonodajo, ki je povezana s to tematiko. V empiričnem delu nas je zanimala predvsem samoocena o lastni usposobljenosti tako študentov magistrskega programa pedagogike kot tudi zaposlenih pedagogov pri delu z učenci s posebnimi potrebami. Ugotavljamo, da imajo pedagogi zelo dobro oceno lastne usposobljenosti pri delu z učenci s posebnimi potrebami, na kar kaže tudi dejstvo, da jih velika večina vsakodnevno sodeluje z omenjenimi učenci. Kot izboljšavo na tem področju pedagogi v največji meri izpostavljajo dodatna izobraževanja in usposabljanja. Pedagogi predlagajo tudi prilagojen učni načrt za učence s posebnimi potrebami. Pri študentih je slika nekoliko spremenjena, saj se jih le peščica srečuje z učenci s posebnimi potrebami vsakodnevno ali nekajkrat tedensko. Večina se jih srečuje z učenci s posebnimi potrebami zgolj enkrat mesečno. Iz rezultatov v raziskavi je razvidno, da imajo študentje sicer dobro mnenje o lastni samooceni pri delu z učenci s posebnimi potrebami, vendar pa nihče po njihovem mnenju nima odličnega mnenja. To kaže na določene pomanjkljivosti pri samem študiju, saj so med spremembami in izboljšavami študentje navedli, da jim v večini primanjkuje pedagoške praske in obravnave dejanskih primerov učencev s posebnimi potrebami. Je pa to tudi znak, da se najkakovostnejše znanje in napredek pridobita ob zaposlitvi, na katero se pripravljamo v času študija.
Ključne besede: samoocena, usposobljenost, učenci s posebnimi potrebami, pedagogika, pedagogi, študij, študentje
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 454; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (770,11 KB)

9.
Medvrstniški odnosi in učenci z avtističnimi motnjami v osnovni šoli
Katja Ugovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Otroci z avtističnimi motnjami imajo pogosto težave na področju socialne interakcije, komunikacije in imaginacije, zato se velikokrat težje vključijo v skupino vrstnikov. V magistrski nalogi smo se odločili raziskati, kakšni so odnosi med učenci z avtističnimi motnjami ter njihovimi vrstniki na rednih osnovnih šolah. Uporabili smo dva strukturirana intervjuja. Enega smo izvedli z osmimi učenci z avtističnimi motnjami, drugega pa z osmimi strokovnimi delavci, ki delajo z njimi na rednih osnovnih šolah. V intervjuju, ki smo ga izvedeli z učenci z avtističnimi motnjami, nas je zanimalo, ali se učenci z avtističnimi motnjami v razredu čutijo socialno sprejete, kakšna je njihova komunikacija z vrstniki, kakšne so njihove aktivnosti z vrstniki, dotaknili pa smo se tudi nasilja. Pri slednjem nas je zanimalo, ali so učenci z avtističnimi motnjami tudi žrtve/izvajalci nasilja. V intervjuju, ki smo ga izvedli s strokovnimi delavci, pa smo se osredotočili na to, kako oni zaznavajo odnose med učenci z avtističnimi motnjami ter njihovimi sovrstniki. Zanimalo pa nas je tudi, kakšna je njihova vloga pri socialni vključenosti učencev z avtizmom ter v procesu medvrstniškega nasilja. Rezultati intervjuja, izvedenega med učenci z avtističnimi motnjami, so pokazali, da se učenci z avtističnimi motnjami v splošnem dobro razumejo z vrstniki ter da se med njimi čutijo socialno sprejete. Podobne rezultate je pokazal tudi intervju, izveden med strokovnimi delavci. Slednji so mnenja, da je večina učencev z avtističnimi motnjami sprejeta s strani vrstnikov, odnose pa v splošnem ocenjujejo kot dobre.
Ključne besede: medvrstniški odnosi, otroci s posebnimi potrebami, učenci z avtističnimi motnjami, redne osnovne šole.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 871; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

10.
Učenje učenja govora in jezika pri učencih z motnjo v duševnem razvoju na primeru knjige v lahkem branju
Nina Volčanjk, 2018, magistrsko delo

Opis: Besedila v obliki lahkega branja omogočajo odraslim in otrokom z motnjo v duševnem razvoju, da se v današnjem okolju počutijo kot enakovredni in samostojnejši posamezniki. Posamezniki z motnjo v duševnem razvoju namreč počasneje usvajajo znanje ter počasneje razvijajo kompetence govora, jezika in komunikacije. Besedila v obliki lahkega branja jim omogočajo, da se samostojno izobražujejo, širijo svoje obzorje in razvijajo svoj besedni zaklad ter kompetenco učenja učenja, katere sestavni deli so govor, jezik in komunikacija. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju bolje razumejo besedilo v obliki lahkega branja (eksperimentalna skupina) kot običajno besedilo v primerjavi z učenci, kjer smo brali besedilo v običajni obliki (kontrolna skupina). Prav tako so rezultati pokazali, da so kompetence govora, jezika in komunikacije statistično značilno višje pri učencih, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja. Učenci, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja, so svojo razlago pogosteje podkrepili na primerih iz besedila, v večji meri pravilno odgovarjali in pojasnjevali besedne zveze in imeli so manj težav z vzročno-posledičnimi razmerji in argumentacijo svojih dogovorov kot učenci kontrolne skupine. V celoti so bili odgovori učencev v eksperimentalni skupini bolje strukturirani, imeli so kompleksnejšo strukturo povedi, odgovarjali so bolj samozavestno in prepričano od svojih vrstnikov v kontrolni skupini. Z raziskavo smo dokazali, da je uporaba besedil v obliki lahkega branja bolj učinkovita z vidika razvijanja kompetence učenja učenja na preučevanih postavkah (govor, jezik, komunikacija).
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, učenci s posebnimi potrebami, učenje učenja, lahko branje, govorno-jezikovne motnje, govor, jezik, komunikacija.
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 1047; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici