| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIPRAVA UČITELJEV NA DELO Z UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI V OSNOVNI ŠOLI
Petra Erjavc, 2011, diplomsko delo

Opis: Priprava učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami v osnovni šoli je postala vedno bolj zahtevna, saj je vedno več učencev z različnimi potrebami vključenih v redne osnovne šole. Potrebno je več priprav na delo, sodelovanja s starši in več dodatnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev. Glede na raznolikost posebnih potreb učencev, ki so vključeni v redne osnovne šole, so se spremenile tudi metode poučevanja, didaktični pripomočki in organizacija pouka. V veliko pomoč učiteljem in učencem s posebnimi potrebami sta individualiziran program in dodatna strokovna pomoč, ki pospešita in hkrati olajšata učenčev napredek. Različnost, drugačnost, izvirnost, individualnost učencev predstavlja osnovno izhodišče učiteljevega dela v šoli.
Ključne besede: Učenci s posebnimi potrebami, učenci z učnimi težavami, integracija, inkluzija, individualni program, stališča in priprava razrednih učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami.
Objavljeno: 13.04.2011; Ogledov: 6964; Prenosov: 1365
.pdf Celotno besedilo (509,31 KB)

2.
STALIŠČA UČITELJEV OSNOVNIH IN SREDNJIH POKLICNIH ŠOL DO INKLUZIJE UČENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI
Ksenja Vrhovnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Inkluzivna šola pomeni varno, sprejemajočo in spodbujajočo šolsko skupnost, kjer so vsi posamezniki enako cenjeni. Da to dosežemo, je potrebo razvijati inkluzivne vrednote med vsemi zaposlenimi v šoli in tistimi, ki z njo sodelujejo. Raziskave v nekaterih evropskih državah so pokazale, da je inkluzija najbolj odvisna od učiteljevih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v razredu. Razvoj inkluzivne prakse v razredu je odvisen od sposobnosti učiteljevega spopadanja z razlikami med učenci v razredu (kar predstavlja enega od največjih problemov), od učiteljevih stališč do otrok s posebnimi potrebami, njegovih znanj, pedagoških pristopov, poučevalnih metod, materialnih virov in od časa za upoštevanje različnosti učencev v razredu. Zelo pomembna pa je tudi podpora učitelju v šoli in zunaj nje. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev, ki poučujejo učence s posebnimi potrebami v rednih osnovnih in srednjih poklicnih šolah, do inkluzije učencev s posebnimi potrebami in dejavnike, ki vplivajo na njihovo oblikovanje. Instrument raziskave je bil anketni vprašalnik, zbrani podatki so bili obdelani s programom SPSS. Raziskovalni vzorec je zajel 200 učiteljev slovenskih osnovnih in srednjih poklicnih šol. Rezultati kažejo, da imajo bolj pozitivna stališča do inkluzije: srednješolski učitelji v primerjavi z osnovnošolskimi, najmlajši učitelji in učitelji z najmanj delovnimi izkušnjami v primerjavi s starejšimi kolegi in tistimi z več leti izkušenj, učitelji z manjšim številom učencev s PP v razredu v primerjavi s tistimi z večjim številom teh učencev in učitelji, ki so pridobivali znanja o inkluziji s pomočjo različnih oblik izobraževanj v primerjavi s tistimi, ki so se o inkluziji izobraževali malo ali se sploh niso. Dobro načrtovana in kontinuirana izobraževanja za učitelje s področja inkluzije in večja prisotnost strokovnjakov s področja posebnih potreb v šolah, bi lahko vplivala na (še) boljšo usposobljenost in pripravljenost učiteljev za delo v inkluzivnih razredih ter posledično na njihova stališča.
Ključne besede: Inkluzija, učenci s posebnimi potrebami, stališča učiteljev
Objavljeno: 29.03.2013; Ogledov: 3756; Prenosov: 982
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

3.
KOMPARACIJA LIKOVNIH IZRAZOV OTROK VKLJUČENIH V RAZLIČNE PROGRAME OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA
Melita Lazar, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Komparacija likovnih izrazov otrok vključenih v različne programe osnovnošolskega izobraževanje je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu, ki predstavlja teoretično izhodišče, smo predstavili dejavnike likovne ustvarjalnosti in načelo ustvarjalnosti, likovno umetnost, njena področja, likovne tehnike in motive v likovnem delu otroka. Dotaknili smo se načrtovanja ure pouka likovne umetnosti, otrok s posebnimi potrebami, primerjali likovno umetnost v običajni osnovni šoli in v osnovni šoli s prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom ter pregledali razvoj otrokovega likovnega izražanja glede na otrokovo dojemanje človeške figure in prostora pri likovnem izražanju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z 72 učencih 6. razreda treh običajnih osnovnih šol in treh osnovnih šol s prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom v štajerski in pomurski regiji. V raziskavi smo spremljali likovno-intelektualni razvoj, nivo likovno-ustvarjalnega razvoja in likovno-oblikovni razvoj. Rezultati raziskave kažejo na obstoj razlik pri nivoju likovno-ustvarjalnega razvoja, nivoju oblikovnega razvoja in pri nivoju likovno-intelektualnega razvoja z vidika ugotavljanja razlik med skupino otrok z običajnim razvojem in skupino otrok s posebnimi potrebami. Z vidika spola omenjenih skupin nismo zaznali razlik pri nivoju likovno-intelektualnega razvoja in nivoju ustvarjalnega razvoja. Se pa razlike kažejo pri nivoju oblikovnega razvoja in sicer v prid deklicam.
Ključne besede: ustvarjalnost, likovna umetnost, učenci z običajnim razvojem, učenci s posebnimi potrebami.
Objavljeno: 06.11.2013; Ogledov: 1138; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

4.
Inkluzija učencev s posebnimi potrebami z vidika ravnateljev osnovnih šol
Janez Kovač, 2015, magistrsko delo

Opis: Od ravnatelja je odvisna stopnja inkluzivnosti šole, predvsem od njegovega odnosa do inkluzije in do otrok s posebnimi potrebami ter njegove podpore strokovnim delavcem. V empiričnem delu magistrskega dela so bila predstavljena stališča ravnateljev do inkluzije učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, ocena pogojev zanjo in njihovo razumevanje inkluzije. Pri tem smo preverjali vlogo delovne dobe ravnateljevanja in števila učencev s posebnimi potrebami na šoli. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnih anketnih vprašalnikov, pri čemer je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega metodološkega raziskovanja. Raziskovani vzorec je neslučajnostni priložnostni vzorec ravnateljev slovenskih osnovnih šol (n = 96), ki ga na ravni rabe inferenčne statistike opredeljujemo kot enostavni naključni vzorec iz hipotetične populacije. Če povzamemo, ravnatelji so naklonjeni inkluziji učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, vendar svoj vpliv nanjo ne označujejo kot pomembnega. Naklonjeni so omogočanju pravice do prilagoditev učnega procesa učencu ob dobro razvitem timskem sodelovanju, zavedajo se pomena učenčevega socialnega napredka in opuščanja predsodkov do njih, vendar opozarjajo na kar nekaj ovir pri zagotavljanju pogojev za inkluzijo (npr. neupoštevanje predlogov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport glede pripomb na pomanjkljivosti ter težav pri uresničevanju inkluzivne prakse). Prav tako pa ravnatelji relativno slabo razumejo pojem inkluzije in delo ter kompetence inkluzivnega pedagoga slabše poznajo kot delo specialnega pedagoga.
Ključne besede: Inkluzija, inkluzivni pedagog, ravnatelji, učitelji, učenci s posebnimi potrebami, vzgoja in izobraževanje, dodatna strokovna pomoč.
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 2131; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (692,93 KB)

5.
Prilagoditve učnega okolja kot dejavnik uspešnosti učencev s posebnimi potrebami v inkluzivni šoli
Renata Štritof, 2015, magistrsko delo

Opis: Učitelj v inkluzivni šoli s soustvarjanjem učinkovitega učnega okolja in prilagajanjem pouka učenčevim posebnim vzgojno-izobraževalnim potrebam omogoča učencem s posebnimi potrebami uspešno učenje in optimalni razvoj njegovih potencialov. Učenci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) prilagodi organizacija pouka in časa, izvajanje pouka in način preverjanja ter ocenjevanja. Namen magistrskega dela je preučiti prilagoditve učnega okolja kot dejavnik uspešnosti pri učencih s posebnimi potrebami. Zaradi pomembne in odgovorne vloge učitelja v inkluzivni šoli smo raziskovali soustvarjanje in prilagajanje učnega okolja pri učiteljih za učence s posebnimi potrebami ter ugotavljali stališča učiteljev do dejavnikov uspešnosti. Statistično so bili kontrolirani dodatna usposobljenost za delo z učenci s posebnimi potrebami, stopnja, na kateri učitelji poučujejo in delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja. Osredotočili smo se predvsem na dodatna znanja za delo z učenci s posebnimi potrebami, saj naj bi bil učitelj, ki ima ustrezna znanja in veščine za delo z učenci s posebnimi potrebami, pri delu z njimi uspešnejši (Kavkler, 2002). V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Na vprašalnik je odgovorilo 280 učiteljev in učiteljic iz slovenskih osnovnih šol. Ugotavljamo, da predvsem učitelji z dodatnimi znanji za delo z učenci s posebnimi potrebami bolj prilagajajo pouk ter soustvarjajo učinkovito učno okolje. Rezultati raziskave pa tudi kažejo, da učitelji prilagoditvam pri organizaciji in pri izvajanju pouka, ki so pomemben del učinkovitega in spodbudnega učnega okolja, ne pripisujejo posebnega pomena za doseganje učne uspešnosti pri učencih s posebnimi potrebami.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, inkluzivna šola, vloga učitelja, učno okolje, soustvarjanje učinkovitega učnega okolja, prilagoditve, učna uspešnost
Objavljeno: 14.01.2016; Ogledov: 2674; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (731,89 KB)

6.
DIDAKTIČNI PROSTOPI UČITELJEV DRUGEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA V INKLUZIVNIH RAZREDIH
Sandra Forjanič Čantala, 2015, magistrsko delo

Opis: V večino slovenskih osnovnih šol so v sodobnem času vključeni tudi učenci s posebnimi potrebami. Taka oblika šolanja se imenuje inkluzija. (Schmidt, 2001, str. 13–14) Inkluzija v vzgoji in izobraževanju je dolgotrajen proces. Učitelji morajo spremeniti svoje poučevanje, svoje poglede na vzgojo in stopiti z že ustaljenih tirnic. (Kavkler, 2008) V magistrskem delu smo proučevali didaktične pristope učiteljev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja v inkluzivnih razredih. V prvem delu naloge smo predstavili, kako pojem inkluzija razlagajo različni avtorji. Glede na 2. člen (Opredelitev otrok s posebnimi potrebami) Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) smo opredelili učence s posebnimi potrebami. Posamezne kategorije učencev s posebnimi potrebami smo posebej predstavili in opisali njihove značilnosti. Razložili smo, kako potekata vzgoja in izobraževanje teh učencev ter predstavili prilagoditve in didaktične pristope za vsako kategorijo učencev posebej. Preučili smo tudi individualizirano delo za otroke s posebnimi potrebami ter na podlagi Bele knjige proučili, kako je potrebno delati oz. kaj pripraviti za take otroke. Del prvega dela naloge smo namenili tudi predstavitvi teoretičnih izhodišč o izkustvenem učenju. Razložili smo pomen izkustvenega učenja in predstavili metode izkustvenega učenja. Posebno pozornost smo namenili izkustvenemu učenju pri otrocih s posebnimi potrebami. V drugem delu predstavljamo izsledke empirične raziskave o uporabi didaktičnih pristopov učiteljev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja v inkluzivnih razredih ter njihove uporabe izkustvenega pouka pri delu z učenci. Zanimalo nas je, katere didaktične pristope uporabljajo učitelji, kako prilagajajo in individualizirajo delo za učence s posebnimi potrebami in na kakšen način se poslužujejo izkustvenega učenja. Pri tem smo namenili pozornost učiteljem drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja z različnim številom let dela v vzgoji in izobraževanju, primerjali smo učitelje glede na lokacijo šole, na kateri poučujejo, glede na število učencev v oddelku in glede na število učencev s posebnimi potrebami v oddelku. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni in zbrani s pomočjo spletnih anketnih vprašalnikov med pomurskimi učitelji drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Ugotovili smo, da učitelji drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja uporabljajo veliko didaktičnih pristopov v inkluzivnih razredih. Učencem s posebnimi potrebami pomagajo na podobne načine in na podoben način individualizirajo delo. Večina učiteljev je mnenja, da je izkustveno učenje koristno za vse učence, zato se ga tudi v večji ali manjši meri poslužujejo vsi anketirani učitelji.
Ključne besede: inkluzija, učenci s posebnimi potrebami, didaktični pristopi, prilagoditve pouka, individualizirano delo, izkustven pouk.
Objavljeno: 19.01.2016; Ogledov: 2016; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
Likovno-intelektualni razvoj učencev v različnih programih osnovnošolskega izobraževanja
Matjaž Duh, Jerneja Herzog, Melita Lazar, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, v kateri nas je zanimal nivo likovno-intelektualnega razvoja med učenci v različnih programih osnovnošolskega izobraževanja. Razlike smo spremljali med učenci šestih razredov (12-13 let) običajnih osnovnih šol in učenci osnovnih šol s prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom v štajerski in pomurski regiji. V raziskavi smo proučevali tudi morebitne razlike med spoloma. Rezultati raziskave kažejo na obstoj razlik pri nivoju likovno-intelektualnega razvoja med skupino otrok z običajnim razvojem in skupino otrok s posebnimi potrebami, ki se kažejo v prid skupini otrok z običajnim razvojem. Pri nivoju likovno-intelektualnega razvoja nismo zaznali statistično značilnih razlik med spoloma.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna umetnost, učenci s posebnimi potrebami, šole s prilagojenim programom, osnovne šole, primerjalne analize
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 882; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (159,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Doživljanje stresa in izgorelosti, povezanih z delom z učenci s posebnimi potrebami pri učiteljih v osnovni šoli
Katja Košir, Marta Licardo, Sara Tement, Katarina Habe, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen raziskave je bil preveriti napovedno vrednost nekaterih značilnosti delovnega mesta osnovnošolskih učiteljev za doživljanje poklicnega stresa in izgorelosti. Značilnosti delovnega mesta so bile v raziskavi opredeljene kot zahteve in viri, ki smo jih nadalje delile na splošne in na specifične, vezane na delo z učenci s posebnimi potrebami. Preverjale smo, ali spremenljivke, povezane z delom z učenci s posebnimi potrebami, pojasnijo dodaten delež variance v doživljanju stresa in izgorelosti, ki ga ni mogoče pojasniti s splošnimi značilnostmi delovnega mesta. V raziskavi so sodelovali osnovnošolski učitelji iz vseh dvanajstih regij v Sloveniji; število sodelujočih variira od 439 do 886. Rezultati kažejo, da specifične značilnosti delovnega mesta samostojno napovedujejo pomemben del variance stresa, emocionalne izčrpanosti in depersonalizacije. Splošne delovne obremenitve in specifična delovna obremenjenost z učenci s posebnimi potrebami predstavljata najbolj stabilna napovednika vseh treh proučevanih kriterijev. Na osnovi ugotovitev predlagamo tudi nekatere ukrepe za zmanjšanje stopnje doživljanja stresa ter za učinkovitejše spoprijemanje z njim.
Ključne besede: učitelji, osnovne šole, stres, spoprijemanje, izgorelost, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1224; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (353,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Obravnava disleksije pri učencih v osnovi šoli
Tanja Furek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Obravnava disleksije pri učencih v osnovni šoli smo v teoretičnem delu obravnavali učence z učnimi težavami, predvsem smo se osredotočili na specifične učne težave in primanjkljaje. Pregledali smo tudi zakonodajo, ki se nanaša na otroke s posebnimi potrebami. Razložili smo pojem disleksije, vzroke disleksije in njene značilnosti. Zanimalo nas je, kako lahko ugotovimo disleksijo in predvsem, kako lahko učencem z disleksijo v osnovni šoli pomagamo. Zanimali so nas načini in stopnje pomoči otrokom s posebnimi potrebami. Razložili smo, kakšne so vloge posameznih strokovnih delavcev, kot so učitelji, razredniki, svetovalni delavci in specialni pedagogi. Dotaknili smo se tudi pozitivnih strani oziroma prednosti disleksije. Predvsem pa smo se osredotočili na težave, ki jih imajo učenci z disleksijo pri pouku slovenščine. Zanimale so nas prilagoditve, ki bi jih naj učitelji upoštevali pri teh učencih. V empiričnem delu smo zato intervjuvali tri učiteljice slovenščine, dve specialni pedagoginji, mamo dislektika in otroka z disleksijo. Analizirali smo podatke o številu učencev s posebnimi potrebami iz zadnjega desetletja. S podatki, ki smo jih pridobili z intervjuji, smo preverili zastavljene hipoteze. Pripravili smo tudi prilagoditev preverjanja znanja iz slovenščine za učenca z disleksijo. V diplomskem delu smo prišli do naslednjih ugotovitev: Ugotovili smo, da je disleksija nevrološka motnja, da možgani dislektika delujejo drugače, kot možgani ostalih ljudi. Zaradi tega drugačnega načina razmišljanja imajo ti učenci na nekaterih področjih učenja primanjkljaje, na drugih pa so lahko zelo uspešni. Težave se pojavljajo predvsem na področju branja in pisanja. Disleksije torej ne gre zamenjevati z lenobo. Ugotovili smo, da največkrat disleksijo pri učencih odkrijejo učitelji. Učitelj je namreč tisti, ki je z učencem v vsakodnevnem stiku in zato lahko presodi, kdaj gre za specifično učno težavo pri učencu in kdaj samo za neutrjeno snov. Ugotovili smo, da je disleksija specifična učna težava, ki zahteva dolgoročno pomoč in prilagoditve, zato je načeloma treba sprožiti postopek o usmeritvi. Učencu z disleksijo, zaradi katere si je pridobil odločbo, pripadajo individualne ure z učiteljem in s specialnim pedagogom. Učitelji so dolžni upoštevati prilagoditve, zapisane v strokovnem mnenju in odločbi. Gre za prilagoditve pouka in prilagoditve preverjanja in ocenjevanja. Ključno funkcijo pri pomoči učencem z disleksijo imajo specialni pedagogi. Ugotovili smo, da lahko učenec z disleksijo ob ustreznih prilagoditvah, pomoči in podpori težave uspešno kompenzira ter dosega enake uspehe kot ostali učenci, za kar pa je treba vložiti več dela in truda tako s strani učenca kot s strani učitelja, specialnega pedagoga in staršev. Za otrokov napredek in uspeh je zelo pomembno, da vsi našteti med seboj dobro sodelujejo.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, disleksija, postopek o usmeritvi, odločba, disleksija pri pouku slovenščine, specialni pedagog.
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 2582; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (6,18 MB)

10.
Administrativni vidik dela šolskega pedagoga v osnovni šoli - študija primera
Sanja Žgajner, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se nanaša na proučevanje nekaterih področij dela pedagoga v vlogi šolskega svetovalnega delavca v osnovni šoli. S študijo primera smo analizirali pedagoga na eni izmed slovenskih osnovnih šol. Gradivo za raziskavo smo pridobili z opazovanjem, z nestrukturiranim intervjujem in z analizo dokumentov oz. obrazcev. Delo pedagoga je težko posploševati, saj se razlikuje glede na sposobnosti, potrebe posamezne osnovne šole in vseh udeleženih v procesu. V nalogi smo analizirali štiri teme. Vsako zase smo podrobno in celostno opisali ter analizirali. Vpis v 1. razred je eden temeljnih postopkov, kjer se začne ustvarjati ves proces med otrokom, starši in šolo. Učenci s posebnimi potrebami potrebujejo dodatno obravnavo in postopke dela za dosego vsaj minimalnih standardov znanja. Zaradi povečane globalizacije se je potrebno pripraviti na medkulturnost v okolju. Učenci priseljenci se vse pogosteje vključujejo v slovenske osnovne šole. Nadarjene učence dodatna spodbuda iz okolja vodi k večjemu izkoristku in nadgradnji lastnih potencialov. Vendar delo šolskega pedagoga je več kot le to. Vsak dan se sooča z različnimi nalogami. Znati mora narediti kompromis med preventivno obravnavo vseh učencev in vedno mora imeti čas za tiste posameznike, ki imajo individualne težave. Cilj svetovalnega dela je optimalni razvoj otroka.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, pedagog, vpis v 1. razred, učenci s posebnimi potrebami, učenci priseljenci, nadarjeni učenci
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 938; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici