| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Strip kot literarnodidaktična metoda dela za premostitev razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja
Maja Kerneža, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava uporabo stripa kot literarnodidaktične metode dela za zmanjšanje razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja. Razlike med spoloma se v šolskem okolju pogosto pojavljajo, tudi na področju bralne pismenosti. Pismenost predstavlja eno osnovnih spretnosti posameznika, ki jih nujno potrebuje za uspešno funkcioniranje v sodobni družbi. Bralna pismenost je kot ena izmed vrst pismenosti sestavljena iz različnih faktorjev, na njihov razvoj pa z upoštevanjem sodobnih načel in smernic vpliva tudi učitelj, ki s svojim izborom uporabljenih metod vpliva na uspešnost ali neuspešnost doseganja z učnim načrtom določenih ciljev. Osrednji namen raziskave je bil kvazieksperimentalno preveriti učinke sistematične uporabe stripa kot literarnodidaktične metode dela na zmanjšanje razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja. V empiričnem delu disertacije je sodelovalo 143 učencev od drugega do petega razreda dveh slovenskih osnovnih šol iz ruralnega okolja. Od tega je 73 učencev predstavljalo eksperimentalno, 70 učencev pa kontrolno skupino. Oblikovali smo intervencijski program uporabe stripa kot literarnodidaktične metode dela v razredu in preučevali učinek njegove uporabe na bralno pismenost na razredni stopnji šolanja. V obstoječo vzgojno-izobraževalno prakso smo pri pouku slovenščine in likovne umetnosti v obliki literarnodidaktične metode dela vnesli strip in preverjali njegov učinek na bralno pismenost, odnos do branja, bralno motivacijo in bralne interese. Rezultati niso potrdili zastavljenih hipotez. Naša predvidevanja so bila osnovana na raziskavah, izvedenih na vzorcih starejših učencev, rezultati, pridobljeni na vzorcu mlajših učencev pa kažejo, da je potrebno uporabo stripa na razredni stopnji načrtovati drugače kot smo predvidevali. Uporaba stripa pri učencih razredne stopnje se je izkazala kot zelo kompleksna in jo je potrebno obravnavati ter raziskovati, predvsem pa program uporabe načrtovati, ob upoštevanju starosti in zmožnosti učencev na razredni stopnji. Na podlagi pridobljenih empiričnih spoznanj oblikujemo smernice za nadaljnje raziskave in delo v razredu.
Ključne besede: bralna pismenost, bralna motivacija, literarnodidaktična metoda, razlike med spoloma, strip, učenci razredne stopnje
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 1891; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (22,59 MB)

2.
ČUTNA POT IN OTROKOVO VIDENJE POMENA ČUTIL PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA
Anja Strgar, 2013, diplomsko delo

Opis: Naravno okolje je za otroka najboljša izkušnja pri spoznavanju in spodbujanju čutnih zaznav. Otrok mora doživeti in čutiti dejstva, ki mu jih navajamo pri pouku. Ni dovolj, da jih samo sliši in vidi, mora jih začutiti z vsemi čuti, kar mu ponuja naravno okolje. V naravnem okolju otrok dobi konkretno izkušnjo. Le-ta se mnogo trajneje vtisne v spomin kot katerikoli drugi način učenja. Za te izkušnje so otroci tudi bolj motivirani, kar še posebno velja za mlajše. Vse to sem tudi želela ugotoviti s podrobnim in poglobljenim opazovanjem otrok na čutni poti ter z anketiranjem. Kaj sploh je čutna pot? Je pot, skozi katero učenci z vsemi čutili zaznavajo zunanji svet. Otrokom se na tej čutni poti lahko zaveže oči in tako do izraza pridejo vsa druga čutila. Prav tako je potekalo tudi moje raziskovanje. Na področju Posavja se izkaže, da so otroci pozitivno naravnani k čutni poti in da se njihovo videnje pomena čutil po čutni poti zelo poglobi. Spontano so uporabljali čutilo za tip in okus, malo manj čutilo za voh, nihče od otrok pa ni omenil čutili za vid in sluh. Rezultati o prisotnosti čutil pri pouku se med razredi kar precej razlikujejo drug od drugega, prav tako se razlikuje poznavanje čutil med deklicami in dečki. Raziskovala sem tudi mnenja učiteljev ter njihove poglede o čutilih in čutni poti. Rezultati so pokazali, da učitelji pri pouku dajejo prednost uporabi čutil za vid, sluh in tip, manj pa čutilom za okus in voh. Vsi učitelji vedo, kaj je to čutna pot in so tudi pozitivno naravnani k njej. Učni načrt nam je pokazal, da je pri spoznavanju okolja veliko učnih snovi, ki jih lahko priredimo in izvajamo na čutni poti.
Ključne besede: čutila, čutna pot, učenci razredne stopnje, učitelji, učni načrt za spoznavanje okolja
Objavljeno: 18.02.2013; Ogledov: 5648; Prenosov: 686
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici