| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga interesnih dejavnosti pri vključevanju otrok priseljencev v šolsko in širše družbeno okolje : magistrsko delo
Urška Povalej, 2024, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšen vpliv imajo interesne dejavnosti pri vključevanju učencev priseljencev iz Ukrajine v šolsko in širše družbeno okolje ter na njihovo učno uspešnost. V teoretičnem delu magistrskega dela se osredotočimo na socialno izključenost in vključenost učencev priseljencev ter vlogo interesnih dejavnosti pri vključevanju učencev priseljencev v večinsko družbo. Empirični del magistrskega dela temelji na kvalitativni raziskavi, v katero so bili vključeni učenci od 2. do 7. razreda štirih zasavskih osnovnih šol ter treh osnovnih šol v Dravinjski dolini in njeni okolici. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Intervjuvani učenci so se najpogosteje odločali za zunajšolske interesne dejavnosti, pri čemer so prevladovale športne dejavnosti. Primarni razlog za vključitev vanje je bil pri vseh njihov lastni interes. Lastna motiviranost in spodbudno okolje pa pozitivno prispevata k njihovemu učnemu uspehu. V raziskavi smo ugotovili, da imajo intervjuvani učenci podobne izkušnje in poglede na vključevanje - tako v interesne dejavnosti kot v novo okolje. Na osnovi pridobljenih odgovorov smo zaključili, da imajo interesne dejavnosti veliko vlogo pri širjenju socialne mreže, medtem ko osrednji prostor socializacije in vključevanja v družbo intervjuvanim učencem predstavlja šola, še posebej njihov matični razred, kjer preživijo največ časa in kjer imajo največji krog prijateljev.
Ključne besede: učenci priseljenci, interesne dejavnosti, vključevanje, Ukrajina
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
Medkulturni glasbeni pouk kot sredstvo za izboljšanje razredne klime v večkulturnem razredu – študija primera : magistrsko delo
Nuša Roškar, 2023, magistrsko delo

Opis: V slovenske šole se vsako leto vpisujejo učenci priseljenci. Kljub precejšnji formalni podlagi, ki opredeljuje njihovo šolanje, večkulturni razredi še vedno predstavljajo velik izziv vsem vključenim v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Zaradi velikih kulturnih in jezikovnih razlik, predsodkov in pomanjkanja podpore učenci priseljenci težje sledijo pouku in posledično dosegajo slabše učne rezultate. Socialni odnosi v večkulturnem razredu so običajno slabši, kar vpliva tudi na slabšo razredno klimo. Obstoječe raziskave so pokazale, da medkulturni glasbeni pouk poveča odprtost, strpnost, izboljša razumevanje in sprejemanje ljudi drugih kultur, poveča empatijo ter posledično izboljša odnose v razredu. V tem magistrskem delu smo se odločili raziskati, ali lahko učitelj v večkulturnem razredu z uporabo medkulturne glasbene umetnosti vpliva na bolj pozitivno razredno klimo. V ta namen smo v petem razredu ene od rednih šol v Spodnjem Podravju, ki sta jo obiskovala dva učenca priseljenca, izvedli sedem medkulturnih glasbenih ur in s pomočjo vprašalnika Moj razred (Zabukovec, 1998), Lestvice CASSS (Malecki idr., 2000) in nestandardiziranega polstrukturiranega intervjuja z učiteljico razredničarko ugotovili, da medkulturni glasbeni pouk lahko vpliva na izboljšanje obstoječe razredne klime v večkulturnem razredu. Rezultat tega magistrskega dela so tudi skrbno načrtovane učne priprave za medkulturni glasbeni pouk.
Ključne besede: medkulturni glasbeni pouk, večkulturni razred, učenci priseljenci, razredna klima
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 638; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (4,56 MB)

3.
Spodbujanje govornega razvoja učencev priseljencev na področju slovenskega jezika : magistrsko delo
Nika Ograjenšek, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili razvoj slovenskega besedišča in skladenjske zmožnosti pri učencih priseljencih. V teoretičnem delu smo natančneje opredelili dve od komunikacijskih zmožnosti – poslušanje in govor. Pri govoru smo se osredotočili na govorni razvoj in vpliv dejavnikov na govorni razvoj. Dotaknili smo se tudi besedoslovja, saj je tesno povezan s skladenjsko zmožnostjo. Opredelili smo dvojezičnost in preučili načine, s katerimi vključujemo učence priseljence v slovenske osnovne šole, in metode, s katerimi spodbujamo govorni razvoj na področju slovenskega jezika pri učencih priseljencih. V empiričnem delu smo preko praktičnega dela in študije primera izvedli raziskavo, v katero je bilo vključenih 13 učenec priseljencev, ki so obiskovali prvi razred na eni od osnovnih šol v Mariboru. Izvedli smo preizkusa, s katerima smo preverili začetno stanje na področju poimenovalne in skladenjske zmožnosti ter končno stanje, preko katerega smo ugotavljali napredek govornega razvoja učencev priseljencev na področju slovenskega jezika. Med obema preizkusoma smo izvedli praktični del raziskave, osem individualnih srečanj, katerih glavni cilj je bil razvijanje poimenovalne in skladenjske zmožnosti. Preko pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da so učenci priseljenci napredovali v govorni zmožnosti na področju slovenskega jezika.
Ključne besede: govorni razvoj, razvoj besedišča, poimenovalna zmožnost, skladenjska zmožnost, učenci priseljenci
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 494; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

4.
Vključevanje priseljencev v osnovnošolsko izobraževanje : magistrsko delo
Natalija Carmona, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil s kvalitativno raziskavo, ki analizira vključevanje otrok priseljencev na primeru ene osnovne šole, opraviti podroben pregled navedenega in ugotoviti, kako se izvajajo zakonski predpisi in upoštevajo različne smernice, na koncu pa za izbrano šolo pripraviti načrt izboljšav za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev. Cilji magistrske naloge so bili: • analizirati in proučiti obstoječo zakonsko podlago vključevanja otrok priseljencev v osnovne šole v Republiki Sloveniji, • pripraviti študijo primera na podlagi obstoječe prakse pri delu s priseljenci na določeni osnovni šoli, • zbrati ideje za spremembo obstoječe prakse na določeni osnovi šoli, • pripraviti napotke za izboljšavo obstoječe prakse pri delu s priseljenci na določeni osnovni šoli. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela in empiričnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljena obstoječa zakonodaja v Republiki Sloveniji s področja izobraževanja priseljencev ter aktualne smernice in priporočila za delo z otroki priseljenci. Empirični del magistrske naloge temelji na analizi obstoječega stanja, vključevanja priseljencev v osnovno šolo ter pripraviti možnosti izboljšav na določeni osnovni šoli. V empiričnem delu smo ugotovili, da se vključena šola z različnimi pristopi trudi ustvarjati šolski prostor, v katerem se učenci priseljenci počutijo sprejete. Učenci priseljenci, ki so sodelovali v raziskavi se čutijo sprejete in slišane, kar je bistvenega pomena za njihovo uspešno izobraževanje in vključevanje v novo okolje ter družbo.
Ključne besede: Učenci priseljenci, vključevanje učencev priseljencev osnovnošolsko izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 1107; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Administrativni vidik dela šolskega pedagoga v osnovni šoli - študija primera
Sanja Žgajner, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se nanaša na proučevanje nekaterih področij dela pedagoga v vlogi šolskega svetovalnega delavca v osnovni šoli. S študijo primera smo analizirali pedagoga na eni izmed slovenskih osnovnih šol. Gradivo za raziskavo smo pridobili z opazovanjem, z nestrukturiranim intervjujem in z analizo dokumentov oz. obrazcev. Delo pedagoga je težko posploševati, saj se razlikuje glede na sposobnosti, potrebe posamezne osnovne šole in vseh udeleženih v procesu. V nalogi smo analizirali štiri teme. Vsako zase smo podrobno in celostno opisali ter analizirali. Vpis v 1. razred je eden temeljnih postopkov, kjer se začne ustvarjati ves proces med otrokom, starši in šolo. Učenci s posebnimi potrebami potrebujejo dodatno obravnavo in postopke dela za dosego vsaj minimalnih standardov znanja. Zaradi povečane globalizacije se je potrebno pripraviti na medkulturnost v okolju. Učenci priseljenci se vse pogosteje vključujejo v slovenske osnovne šole. Nadarjene učence dodatna spodbuda iz okolja vodi k večjemu izkoristku in nadgradnji lastnih potencialov. Vendar delo šolskega pedagoga je več kot le to. Vsak dan se sooča z različnimi nalogami. Znati mora narediti kompromis med preventivno obravnavo vseh učencev in vedno mora imeti čas za tiste posameznike, ki imajo individualne težave. Cilj svetovalnega dela je optimalni razvoj otroka.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, pedagog, vpis v 1. razred, učenci s posebnimi potrebami, učenci priseljenci, nadarjeni učenci
Objavljeno v DKUM: 22.06.2016; Ogledov: 1725; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 1.73 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici