| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MOTIVIRANOST UČENCEV PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Renata Mlakar, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Redkokdo z veseljem opravlja stvari, ki jih mora. To je še toliko bolj značilno za učence, zato je pomembno, da so le-ti za učenje ustrezno motivirani. Mnogo bolj zaželena in učinkovita kot zunanja je notranja motivacija. Tega se vedno bolj zavedajo tudi učitelji, ki poskušajo z ustreznimi pristopi k učenju poiskati zanimanje ter vzbuditi radovednost pri učencih. Kljub temu pa je večina učencev takih, ki so za učenje predvsem zunanje motivirani in se učijo zaradi ocen, nagrad in pričakovanj staršev, oziroma zato da se izognejo kaznim in grajam. Ker je osnovno vprašanje tega diplomskega dela, kaj učence pri pouku družbe najbolj motivira, se tako teoretični kot empirični del naloge nanašata prav na to tematiko. V teoretičnem delu so predstavljene naslednje teme: motivacija, motivi, potrebe, motivacijski cilji, učna motivacija in njeni elementi, motivirani in nemotivirani učenci, predmet družba, učne oblike in metode ter didaktične igre. V empiričnem delu smo ugotavljali priljubljenost predmeta družba med učenci in njihovo časovno obremenjenost za učenje tega predmeta doma. Anketiranje smo izvedli z 160-imi učenci 4. razredov osnovnih šol. Rezultati ankete kažejo, da je predmet družba bolj všeč dekletom kot fantom. Najpogostejša razloga priljubljenosti predmeta družba med temi učenci sta zanimiva in poučna učna snov ter pestra in razgibana učna ura. Med poukom jih najbolj motivira delo z novo tehnologijo (avdiovizualna sredstva), razne igre, kvizi, uganke ter neposreden stik z okoljem in predmeti. Večina učencev meni, da so pri tem predmetu uspešni in se ga doma radi učijo. Najbolj pa jih k učenju spodbujajo lepa ocena, temu sledi pohvala učiteljice/staršev in veselje, da se nekaj novega naučijo (statistično bolj značilno za dekleta).
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Osnovna šola, učenci 4. razreda, predmet družba, motivacija
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 2834; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (822,66 KB)

2.
ZAZNAVANJE MEJE MED REALNIM IN FANTASTIČNIM V FANTASTIČNI PRIPOVEDI PIKA NOGAVIČKA
Urška Wiegele, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge, z naslovom Zaznavanje meje med realnim in fantastičnim v fantastični pripovedi Pika Nogavička, je ugotoviti, ali se z naraščajočo starostjo otrok povečuje sposobnost zaznavanja meje med resničnostjo in fantastičnostjo, ter s tem preveriti teoretična izhodišča. V teoretičnem delu diplomske naloge je na podlagi znanstvene in strokovne literature opredeljena fantastična literatura in branje le-te. Predstavljene so fantastične literarne vrste (pravljica, fantastična pripoved, grozljivka, mit, basen, roman), estetika recepcije H. R. Jaussa in razvoj recepcijske zmožnosti oziroma t. i. bralni razvoj. Opisana je tudi otroška recepcija medijev. V nadaljevanju je govora o švedski pisateljici Astrid Lindgren, saj je za izvedbo praktičnega dela diplomske naloge uporabljeno njeno delo Pika Nogavička, ki je tudi podrobneje opisano. Predstavljena so poglavja, opisane fantastične in realistične prvine v njej ter definirani kriteriji za določanje fikcije, pri čemer je uporabljena Buckinghamova teorija razvoja otrokove zmožnosti ločevanja med resničnostjo in fikcijo. Ti kriteriji so kasneje uporabljeni pri analizi otroških odgovorov. V empiričnem delu je kot raziskovalni inštrument uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo skupno 42 učencev 3. in 5. razreda Osnovne šole Primoža Trubarja Laško – podružnična šola Debro. Ugotovljeno je bilo, da učenci 5. razreda natančneje razlikujejo resničnost in fikcijo v fantastični pripovedi Pika Nogavička kot učenci 3. razreda, kar se kaže v tem, da utemeljujejo fantastično bolj z zunanjimi Buckinghamovi kriteriji.
Ključne besede: zaznavanje meje med realnostjo in fantastičnostjo, učenci 3. in 5. razreda, Buckinghamovi kriteriji, Astrid Lindgren, Pika Nogavička
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 1317; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (493,21 KB)

3.
PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA ČETRTOŠOLCEV
Urška Krošelj, 2013, diplomsko delo

Opis: Prosti čas je čas, ki ni zapolnjen z nobenimi obveznostmi. Potrebujejo ga tako otroci kot odrasli. Prosti čas je način za doseganje kakovostnega načina življenja. Zato je pomembno, kaj v tem času počnemo. V teoretičnem delu je predstavljen prosti čas, dejavniki, ki vplivajo na izbiro prostočasnih aktivnosti, katere so prostočasne dejavnosti, in kaj o prostem času se učenci naučijo v prvem in drugem triletju osnovne šole. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali, kako učenci razumejo prosti čas in ali se v šoli pogovarjajo o prostem času ter pri katerem predmetu. Zanimalo nas je kakšna je kvaliteta in način prostega časa učencev. Ali so učenci zadovoljni s svojim prostim časom in ali imajo pri vključevanju v krožke, ki so zunaj šole, kakšne ovire. Zanimale so nas razlike glede na spol, kraj bivanja in izobrazbo staršev. V raziskavo smo zajeli četrtošolce mestnih in podeželskih šol. Rezultati so pokazali, da učenci razumejo prosti čas kot čas sprostitve in uživanja. V šoli se večinoma pogovarjajo o prostem času, in to pri predmetu družba. Največkrat učenci preživljajo svoj prosti čas skupaj z družino. V šoli po navadi ne obiskujejo nobenega krožka, izven šole pa enega. Med krožki prevladujejo različne športne dejavnosti in obiskovanje glasbene šole. V največji meri so zadovoljni s svojim prostim časom, pri vključevanju v krožke izven šole, pa večinoma nimajo ovir.
Ključne besede: prosti čas, interesne dejavnosti v šoli, interesne dejavnosti izven šole, učenci 4. razreda
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1201; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (496,46 KB)

4.
PRILJUBLJENOST LIKOVNE VZGOJE V PETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Aljana Dominko, Maja Duh, 2013, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili splošne značilnosti likovne vzgoje v osnovni šoli, likovne tehnike in likovne materiale, učni načrt za likovno vzgojo, obseg likovne vzgoje ter organizacijo ure likovne vzgoje v osnovni šoli. Dotaknili smo se tudi vloge in pomena likovne vzgoje, dejavnikov likovne ustvarjalnosti, motivacije, načrtovanja pouka likovne vzgoje z vidika vzgojno-izobraževalnih ciljev, likovnega razvoja učencev v petem razredu ter vzgojno-izobraževalnih ciljev v petem razredu. Izvedli smo kvalitativno in kvantitativno raziskavo na podlagi anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 30 zaprtih vprašanj in so se nanašali na priljubljenost likovne vzgoje pri učencih petega razreda osnovne šole Podravske in Pomurske regije. Z raziskavo smo želeli preveriti priljubljenost likovne vzgoje pri petošolcih in na podlagi dobljenih rezultatov izboljšati manj priljubljena področja likovne vzgoje. V empiričnem delu diplomskega dela predstavljamo rezultate raziskave. Ugotovili smo, da je predmet likovna vzgoja pri učencih zelo priljubljen in da se pri izvajanju pouka njenega pomena ni zanemarjalo. Na drugi strani pa se kaže, da se pri izvajanju pouka pojavljajo pomanjkljivosti pri pokrivanju likovnih področij, pri organiziranju likovnih delavnic za učence in njihove starše ter prikazovanju likovnih reprodukcij. Menimo, da bo temu potrebno v prihodnosti posvetiti več pozornosti. Rezultati tudi kažejo na to, da sta likovni področji risanje in slikanje pri učencih najbolj priljubljeni, kar je verjetno pogojeno s tem, da sta ti dve likovni področji največkrat zastopani pri urah likovne vzgoje, iz česar lahko sklepamo, da učitelji ostalim likovnim področjem, kiparstvu, grafiki, prostorskemu oblikovanju, posvečajo premalo pozornosti. S premalo pozornosti in neupoštevanjem učnega načrta učitelji težje navdušijo učence tudi za ostala, prav tako zelo pomembna likovna področja.
Ključne besede: Likovna vzgoja, učenci petega razreda, priljubljenost likovne vzgoje, likovni materiali, likovne tehnike
Objavljeno: 16.07.2013; Ogledov: 1421; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

5.
NAČRTOVANJE LIKOVNIH NALOG IZVEN UČILNICE V 2. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Maja Hazenmali, 2015, magistrsko delo

Opis: Učitelji v večini ne izvajajo pouka likovne umetnosti izven učilnice. Prostor izven učilnice nam ponuja zelo veliko najrazličnejših možnosti za izvajanje likovnih nalog, ki jih premalokrat izkoristimo. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V prvem delu je predstavljeno učenje izven učilnice, spodbujanje aktivne vloge učenca izven učilnice, varnost izven učilnice, likovna umetnost izven učilnice, motivacija učencev izven učilnice, pomen okolja. V nadaljevanju smo se v teoretičnem delu dotaknili še avtentičnega prostora. Podrobneje smo še opisali pripravo učitelja na pouk izven učilnice, izbiro likovnih nalog, razvijanje pojmov izven učilnice, likovna področja in likovne tehnike, metode dela. Teoretični del smo posvetili še likovnim delom umetnikov. Predstavili pa smo tudi umetnike, ki so izhajali iz narave in so nam predstavljali navdih za pripravo ter izvedbo likovnih nalog izven učilnice. Empirični del je študija primera, kjer so opisi praktičnih primerov izvedbe in analize posameznih elementov. Vzorec udeleženih zajema učence 2. razreda ene izmed štajerskih osnovnih šol. Podatke smo zbrali z načrtnim opazovanjem, anketiranjem učencev in intervjuvanjem učiteljice razredničarke. Ugotovili smo, da mora učitelj likovne naloge prilagoditi izvedbi zunaj učilnice, kar od učitelja zahteva več priprave. Učenci so na splošno zelo motivirani za delo zunaj učilnice, še posebej jih pritegne material.
Ključne besede: Likovne naloge, izven učilnice, možnosti izvajanja, izvedba, učenci 2. razreda.
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 709; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

6.
BRALNO RAZUMEVANJE NEUMETNOSTNEGA BESEDILA
Silvija Tkalčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sta predstavljena termina branje in bralna pismenost. Termin branje je najprej opredeljen, nato je predstavljen način poučevanja branja. Sledi predstavitev vrst branja po Nodelmanu in Reimerju ter po Metki Kordigel. Nato je opisan bralni razvoj po obdobjih. Branje je odvisno tudi od notranje in zunanje motivacije ter same spodbude in njenih dejavnikov. Zato je predstavljeno tudi to. Nato je opredeljena in razložena bralna in funkcionalna pismenost. Predstavljeni so pomen hitrosti pri branju ter dejavniki in tehnike hitrega branja. Opisani so dejavniki, postopki, kriteriji ter metode in tehnike bralnega razumevanja. Sledi opis pojmovne mape, njene oblike, uporabe in učinkovitosti. Na koncu teoretičnega dela so predstavljeni neumetnostno besedilo, način dobrega branja in način preverjanja razumevanja prebranega besedila. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene na podlagi razumevanja neumetnostnega besedila. Zastavljen je primer testa, kakršnega učenci rešujejo pri NPZ-ju. Vprašanja so odprtega in zaprtega tipa. Spremenljivke so spol, interes, učni uspeh in stopnja razumevanja prebranega besedila. V raziskavo so vključeni učenci šestega razreda OŠ Turnišče. Na podlagi zbranih podatkov so rezultati grafično in tabelarno predstavljeni.
Ključne besede: branje, razumevanje besedila, neumetnostno besedilo, učenci šestega razreda
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 3046; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

7.
ODNOS UČENCEV PETEGA RAZREDA DO SLIKARSKIH TEHNIK
Jasna Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili splošne značilnosti likovne umetnosti v osnovni šoli, učni načrt za likovno umetnost, likovni razvoj učencev v petem razredu osnovne šole, likovna področja, slikarske materiale, tehnike, orodja in podlage. Predvsem nas je zanimalo likovno področje slikanje. Raziskovali smo, katere slikarske tehnike so pri urah likovne umetnosti najpogostejše, katere slikarske materiale, podlage in orodja učenci največ uporabljajo in kakšen je odnos učencev do le-teh. Izvedli smo raziskavo na podlagi anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 7 vprašanj odprtega tipa in 1 vprašanje zaprtega tipa. Vprašanja so se nanašala na odnos učencev petega razreda do slikarskih tehnik, sodelovali pa so učenci osnovnih šol severovzhodne Slovenije, natančneje iz območne enote Maribor. V empiričnem delu diplomskega dela predstavljamo rezultate raziskave. Ugotovili smo, da je odnos učencev v veliki meri odvisen od ponujenih slikarskih tehnik, materialov, podlag in orodij. Učencem so všeč nove slikarske tehnike, vendar raje ustvarjajo s tistimi, ki jih uporabljajo večkrat. Menimo, da je v prihodnosti treba posvetiti več pozornosti uporabi različnih slikarskih materialov, tehnik, orodij in podlag. Tako bomo dosegli večje zanimanje učencev tudi do le-teh.
Ključne besede: ikovna umetnost, učenci petega razreda, slikarske tehnike, materiali, orodja in podlage, odnos učencev
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 491; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

8.
Izvajanje eksperimentalnega dela pri poučevanju otrok z učnimi težavami pri predmetu naravoslovje in tehnika - študija primera v četrtem in petem razredu osnovne šole
Tjaša Banfi, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bil glavni cilj postaviti eksperimentalno delo pri predmetu naravoslovje in tehnika v ospredje in dokazati učinke izbire te metode poučevanja pri učencih z učnimi težavami in učencih z morebitnimi učnimi težavami. Naloga se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen in opisan pouk naravoslovja in tehnike v osnovni šoli ter njegov pomen. V nadaljevanju so opisane metode dela, splošne in specifične učne težave in njihova delitev. Raziskane so povezave med njimi in predmetom naravoslovja in tehnike. V empiričnem delu naloge so predstavljene analize rezultatov raziskave, ki je bila opravljena na dvojezičnih in enojezičnih šolah, in sicer na neslučajnostnem vzorcu četrtega in petega razreda osnovne šole mestnih in podeželskih šol. Raziskava je bila izvedena kot študija primera, glavni cilj pa je bil ugotoviti ali vpliva eksperimentalna oblika dela pri predmetu naravoslovje in tehnika na stopnjo znanja učencev z učnimi težavami. Preučen je bil njihov odnos do predmeta naravoslovje in tehnika, prav tako pa njihovo zanimanje za eksperimentalno delo pri tem predmetu. Analizirali smo, ali eksperimentalno delo pri predmetu naravoslovje in tehnika vpliva na uspešnost pri doseganju višjih taksonomskih stopenj znanja Bloomove taksonomije. Rezultati so pokazali, da po izvedbi eksperimentalnega dela učenci z učnimi težavami napredujejo in so uspešnejši pri doseganju višjih taksonomskih stopenj. Ugotovljeno je bilo, da so učenci, vključeni v raziskavo za tovrstno metodo dela, motivirani. Ovrednotili smo, da je vključevanje eksperimentalne metode dela ključnega pomena pri predmetu naravoslovje in tehnika, saj motiviramo za delo tudi učence z učnimi težavami. Prenos naravoslovnega znanja je tako učinkovitejši in trajnejši.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, učne težave, eksperimentalno delo, učne metode, učenci četrtega in petega razreda.
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 526; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici