| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 232
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Delavnice za nadarjene učence od 3. do 5. razreda osnovnošolskega izobraževanja
Blaž Kavčič, Katja Kramljak, 2021, magistrsko delo

Opis: Za nadarjene učence so značilne nadpovprečne sposobnosti in specifične lastnosti na vsaj enem izmed področij, kot so: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko in socialno-čustveno področje. Šola jim mora zato zagotavljati ustrezne pogoje, med katerimi so prilagojene vsebine, metode in oblike dela, obiskovanje dodatnega pouka in individualna ter skupinska pomoč. Namen magistrskega dela je bil izdelati delavnice za nadarjene učence, ki bi zajemale naslednja področja: ustvarjalno, socialno-emocionalno, gibalno, kognitivno in naravoslovno področje, s katerimi bodo učenci razvijali svoje sposobnosti, hkrati pa si bodo oblikovali celostno osebnost, učiteljem pa bodo v pomoč pri delu z nadarjenimi učenci. Delavnice so namenjene učencem od 3. do 5. razreda osnovne šole, v skupini po 15 učencev in trajajo od 2 do 4 šolske ure. Povezujejo se skozi izmišljeno zgodbo o potovanju na tuj planet, kjer učenci spoznajo veliko o sebi in o svetu, ki jih obdaja.
Ključne besede: nadarjeni učenci, delavnice, celosten osebnostni razvoj, nadpovprečne sposobnosti, nadarjenost
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 23; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

2.
Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu
Tanja Vinarnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu smo s pomočjo literature v teoretičnem delu najprej opisali poslušanje, govor in branje. Poudarek magistrskega dela je v empiričnem delu, kjer smo s pomočjo dveh preizkusov pri otrocih starih med 5 in 6 let ugotavljali predznanje na področju prepoznavanja črk in branja besed. Raziskavo smo izvedli na dveh osnovnih šolah (osnovna šola A, osnovna šola B), rezultati pa so pokazali, da so v prvem razredu učenci z različnimi predznanji glede prepoznavanja črk in branja besed. Nekateri so uspešno rešili oba preizkusa, spet drugi so imeli težave pri prepoznavanju črk ali branju besed.
Ključne besede: Branje, poslušanje, govor, črke, besede, učenci, osnovna šola
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 43; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

3.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA V IZBRANIH GOVORNIH POLOŽAJIH MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Mihaela Škof, 2013, diplomsko delo

Opis: V slovenskem jeziku se sporazumevamo doma, v šoli, službi, na podeželju, v mestih, skratka skoraj povsod, vendar pa pri tem uporabljamo prostorsko in družbeno pogojene različice jezika, ki jih imenujemo socialne zvrsti, te so v diplomskem delu z naslovom Raba socialnih zvrsti jezika v izbranih govornih položajih med učenci zadnjega triletja osnovne šole podrobneje obdelane. Socialne zvrsti se delijo na dve večji skupini, in sicer na knjižni in neknjižni jezik. Knjižnega jezika ne govorimo od malega, temveč se ga naučimo predvsem v šoli, ali ob branju knjig in gledanju televizije. Knjižni jezik se deli na zborni in na knjižni pogovorni jezik, neknjižni jezik pa delimo na zemljepisna narečja, pokrajinske pogovorne jezike in na interesne zvrsti, med katere spadajo sleng, žargon in argo. V teoretičnem delu sem pozornost posvetila predvsem narečjem, natančneje slovenskogoriškemu narečju. V to skupino spadata krajevna govora učencev obravnavanih osnovnih šol, in sicer lenarški in voličinski govor. Pozornost sem namenila tudi govorici mladih oziroma mladostniškemu slengu, saj ga v učbeniških kompletih pri obravnavanju interesnih zvrsti najpogosteje uporabljajo. Opredelila sem tudi naloge in cilje jezikovnega pouka ter didaktična načela, ki jih mora učitelj upoštevati pri učnem procesu. Pregledala sem zastopanost socialnih zvrsti v učnem načrtu za slovenščino, v katerem je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev in ugotavljala vlogo socialnih zvrsti v samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan za tretje triletje osnovne šole. V empiričnem delu sem na podlagi anketnega vprašalnika ugotavljala, kako se učenci tretjega triletja sporazumevajo v različnih govornih položajih. Zanimalo me je predvsem, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno ali sleng) uporabljajo pri pogovoru s starši, s sokrajani (z nevrstniki in vrstniki), z učitelji, s sošolci in z delavci šole (tajnica, hišnik, kuharice …). Zanimalo me je tudi znanje krajevnega govora in odnos do njega. S pomočjo dodatnih nalog v anketnem vprašalniku sem preverjala narečno besedje učencev in ugotavljala, katere so najpogostejše oblike narečnih besed, ki jih učenci uporabljajo v svojem krajevnem narečju. Po predelanih rezultatih anketnega vprašalnika sem prišla do ugotovitev, da se učenci v domačem okolju sporazumevajo pretežno v narečju, pri pouku dajejo prednost knjižnemu jeziku, medtem ko pri pogovoru s sošolci in z vrstniki v šoli večinoma uporabljajo mladostniški sleng. Učenci so mnenja, da zelo dobro obvladajo krajevni govor in ga tudi radi uporabljajo.
Ključne besede: socialne zvrsti, narečje, govorni položaj, učenci, učni načrt, didaktična načela, učbeniški komplet
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

4.
Odnos osnovnošolcev in srednješolcev do predmetov biologija in kemija na Koroškem
Špela Matavž, 2020, magistrsko delo

Opis: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv.
Ključne besede: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost.
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 115; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

5.
Ali učitelji razumejo in znajo prepoznati učenca z ADHD?
Klaudija Perko, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Ali učitelji razumejo in znajo prepoznati učenca z ADHD je sestavljeno iz dveh med seboj smiselno povezanih delov. V teoretičnem delu smo se osredotočili na to, kaj sploh je ADHD, na značilnosti otrok s tovrstno motnjo in na to, kako pogosto se pojavlja. Opisali smo tudi, kako se ADHD kaže v posameznih razvojnih obdobjih. Izpostavili smo ukrepe, ki obstajajo za pomoč tem otrokom, in predstavili različne načine dela v razredu z njimi ter se ob koncu osredotočili na sam pomen inkluzije. V empiričnem delu smo anketirali učitelje razrednega pouka. Z rezultati smo želeli ugotoviti, ali imajo učitelji osnovna znanja o pojavu ADHD, ali znajo v grobem prepoznati otroke s tovrstno motnjo in ali obvladajo metode in načine dela s temi učenci. V magistrskem delu je bilo ugotovljeno, da učitelji znajo prepoznati otroke z ADHD. Prav tako znajo uporabljati metode in oblike dela, ki so primerne za njih.
Ključne besede: učenci, učitelji, ADHD, prepoznavanje, razumevanje
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 111; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (579,40 KB)

6.
Stališča učencev do športa glede na spol in starost
Sara Mernik, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stališča otrok do športa glede na spol in starost, zanimale so nas športne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, trajanje in pogostost izvajanja športnih dejavnosti, prostočasne aktivnosti, okoljske spodbude za ukvarjanje s športnimi dejavnostmi, motivi za ukvarjanje ter vzroki za neukvarjanje s športom in najljubše športne panoge ter čas namenjen izvajanju teh panog v šolah. Vzorec je zajemal 441 otrok, od tega 212 dečkov in 229 deklic, ki obiskujejo osnovne šole po Sloveniji. Razlike v pogostosti izvajanja športnih dejavnosti in trajanju športnih dejavnosti ter razlike v trditvah smo preverjali s t-preizkusim za neodvisne vzorce. Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati raziskave kažejo, da dečki in deklice v klubih ali društvih trenirajo različne športe, do razlik pa prihaja tudi v trajanju in pogostosti izvajanja športnih dejavnosti. Dečki in deklice prav tako ne izbirajo enakih prostočasnih aktivnosti, razlikujejo pa se tudi njihovi motivi za ukvarjanje s športom, ugotovljene so bile tudi nekatere razlike v priljubljenosti panog iz Učnega načrta za predmet Šport in izvajanju le-teh. Dečki se v primerjavi z deklicami bolj pogosto in za dlje časa posvečajo športnim dejavnostim, medtem ko deklice pogosteje obiskujejo glasbeno šolo in prebirajo knjige.
Ključne besede: gibalna dejavnost, učenci, motivacija
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 146; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

7.
Plavalna opismenjenost učencev 2. in 3. razreda po končanem 20-urnem plavalnem tečaju
Maja Skerlovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je plavalna opismenjenost učencev, ki se udeležijo 20-urnega plavalnega tečaja in delajo po programu, ki smo ga zastavili. Preverjali smo tudi, kako je plavalna opismenjenost povezana s spolom, razredom in dolžino izvedbe 20-urnega tečaja. V raziskavo smo vključili pet osnovnih šol iz severovzhodne Slovenije. Za proučevanje smo uporabili kvantitativno deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo. Učence smo testirali ter ocenili na začetku in koncu plavalnega tečaja, pri tem pa rezultate vpisovali na ocenjevalni list. Z začetnim testiranjem smo učence delili na štiri stopnje plavalne opismenjenosti, na podlagi katerih smo oblikovali homogene skupine ter določili, kateri cilji in vsebine so zanje ustrezni. Rezultati so pokazali, da že na začetku plavalnega tečaja polovica učencev dosega cilje iz učnega načrta. Ob koncu plavalnega tečaja te cilje dosega večina učencev. Prav tako večina učencev ob koncu plavalnega tečaja postane plavalec glede na kriterije Plavalne zveze Slovenije. Rezultati so pokazali tudi statistično značilno razliko v plavalni opismenjenosti učencev glede na razred, v katerem se plavalni tečaj izvaja, medtem ko rezultati pri spolu in dolžini izvedbe tečaja niso pokazali statistično značilne razlike v plavalni opismenjenosti učencev.
Ključne besede: učenje plavanja, osnovna šola, učni načrt, učenci, šport
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 123; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

8.
Vpliv rabe računalnika in mobilnega telefona na znanje angleščine kot tujega jezika
Lea Krajnc, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali raba računalnika in mobilnega telefona pozitivno vplivata na znanje angleščine kot tujega jezika, v smislu izboljšanja ustnega sporočanja ter pisnih spretnosti tega jezika. V magistrskem delu smo želeli predstaviti stališča učencev 5. in 6. razredov osnovne šole glede uporabe interneta, računalniških in spletnih videoiger ter aplikacij na telefonu in njihov vpliv na znanje angleščine kot tujega jezika. V raziskavi je sodelovalo 237 učencev iz petih različnih osnovnih šol. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi pedagoškega raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili učencem, smo ugotovili, da učenci veliko več uporabljajo mobilne telefone kot računalnike. Več kot dve tretjini anketiranih učencev vsak dan gleda videoposnetke v angleščini, posluša glasbo v angleščini in igra igre v angleščini. Ugotovili smo, da se več kot polovica vseh učencev strinja, da jim je uporaba aplikacij v angleščini, igranje iger v angleščini, branje/poslušanje/gledanje blogov v angleščini in gledanje videoposnetkov v angleščini izboljšalo znanje angleščine kot tujega jezika. Ugotovili smo tudi, da učenci menijo, da jim znanje angleščine, pridobljeno v šoli, pomaga pri uporabi računalnika in mobilnega telefona, kjer so vsebine iger ali različnih aplikacij v angleščini in da so se z uporabo računalnika in mobilnega telefona naučili veliko dodatnega besednjaka in jezikovnih struktur, ki jih pri urah angleščine v šoli niso spoznali.
Ključne besede: učenci, angleščina kot tuji jezik, računalniki in mobilni telefoni, igranje iger, spremljanje blogov
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 165; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

9.
Vloga učitelja pri socialnem vključevanju učenca s posebnimi potrebami v razredno skuponost
Ines Nemec, 2020, magistrsko delo

Opis: Posamezniki s posebnimi potrebami so bili vso zgodovino odrinjeni na obrobje in bolj ali manj socialno izključeni. Nova paradigma ter ideje in gibanje integracije in nato inkluzije so prinesle mnoge spremembe, ki so jih usmerjali številni mednarodni dokumenti. S tem so se zmanjševale tudi možnosti za socialno izključevanje. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela; na teoretični in empirični del. V prvem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, podrobneje je opisano inkluzivno izobraževanje. Predstavljena je tudi vloga učitelja pri vključevanju učenca s posebnimi potrebami v razred, sodelovanje in komunikacija učitelja ter odnosi v razredu. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri so sodelovali učitelji razrednega in predmetnega pouka. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali v statističnem programu SPSS. Raziskava je pokazala, da je večina učiteljev pridobila znanje za delo z učenci s posebnimi potrebami z obiski seminarjev in dodatnih izobraževanj. Več kot polovica anketirancev je mnenja, da je potrebno učence s posebnimi potrebami vključevati v redne osnovne šole. Ugotovili smo, da učitelji razrednega pouka namenijo več pozornosti vključevanju učencev s posebnimi potrebami v razred kot učitelji predmetnega pouka. Prav tako smo ugotovili, da večina učiteljev poskuša izboljšati socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami s pogovorom.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja, socialna sprejetost, odnosi v razredu, inkluzija
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 153; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Izdelovanje praktičnih izdelkov pri predmetu naravoslovje in tehnika na osnovnih šolah v Slovenskih goricah
Barbara Breznik, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Izdelovanje praktičnih izdelkov pri predmetu naravoslovje in tehnika na osnovnih šolah v Slovenskih goricah je sestavljeno iz dveh zaključenih celot: teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen v štiri sklope. Psihološki sklop je sklop, v katerem smo se osredotočili na otrokove razvojne sposobnosti in ustvarjalnost otrok. V didaktično-pedagoškem sklopu je opredeljen predmet naravoslovje in tehnika, metode in oblike dela pri pouku ter sovpadanja z mednarodnimi didaktičnimi trendi na področju izobraževanja. V tehnološkem sklopu so predstavljena delovna gradiva, pripomočki in orodja za delo pri pouku, vključno z elementi varnosti pri delu. V geografskem sklopu smo se osredotočili na osnovne šole, ki so sodelovale v anketni raziskavi in projekti, ki se izvajajo na šolah. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ter podrobna analiza in ugotovitve raziskave. V empiričnem delu so sodelovali učenci 4. in 5. razredov osnovnih šol: J. Hudalesa Jurovski Dol, Lenart, Voličina in Benedikt. Tako je bil glavni namen našega raziskovanja usmerjen v iskanje informacij na kakšen način, s katerimi materiali in orodji učenci izdelujejo praktične izdelke pri pouku naravoslovja in tehnike. Ugotavljamo, da učenci radi izdelujejo praktične izdelke. Pri tem starost in spol ne igrata pomembne vloge. V povprečju se v šolskem letu izdelajo 3-4 tehniški izdelki, kar menim, da je zelo malo in bi učitelji morali več časa posvetiti izdelavi lastnih izdelkov, vzpodbujanju učenčeve ustvarjalnosti, saj učenci praktične izdelke pri pouku izdelujejo največkrat vsi po enakem načrtu, ki pa ga naredi učitelj, ali pa je načrt iz škatle Izotech. Učenci najraje izdelujejo izdelke iz papirja in kartona, pri tem pa največkrat uporabljajo škarje in lepilo.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, tehniška ustvarjalnost, tehniški izdelek, osnovna šola, učenci
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 213; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici