1. Empatija osnovnošolskih učiteljev in njen pomen pri delu v razredu : magistrsko deloTiana Golob, 2024, magistrsko delo Opis: Empatija se izpostavlja kot pomembna sposobnost učitelja, ki predstavlja temelje za pozitiven odnos z učenci ter prispeva k učinkovitemu poučevanju. V tuji literaturi se pogosto uporablja izraz empatija učitelja (teacher empathy), ki ne pomeni empatije posameznika, ki je slučajno po poklicu učitelj, temveč je ta pojem kompleksnejši. Gre za stopnjo, do katere učitelj deluje z namenom globljega razumevanja učenčevega osebnega in socialnega ozadja ter občutenja skrbi kot odziv na pozitivna ali negativna čustva učenca. Cooper v kontekstu šole opredeljuje tri ključne oblike empatije: temeljno, poglobljeno in funkcionalno empatijo. Namen magistrskega dela je bil proučiti empatijo učitelja in predstaviti njen pomen za vzgojno-izobraževalno delo. Ugotoviti se želi, kakšna je povprečna stopnja empatije slovenskih učiteljev, kako gledajo na koristnost empatije pri delu v razredu in kako se to povezuje s pomembnostjo prakticiranja posamezne oblike empatije v razredu, kot tudi ovirami, ki jih pri tem zaznavajo. Pri tem se želi prav tako ugotoviti, ali se pojavljajo razlike v odgovorih učiteljev glede na stopnjo, na kateri poučujejo, in koliko let že poučujejo. V raziskavi je sodelovalo 248 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati so pokazali, da glede na odgovore učiteljev razlik v doseženi stopnji empatije med učitelji ni moč pripisovati ne stopnji, na kateri poučujejo, ne številu let delovne dobe iz poučevanja. Razredni učitelji so v primerjavi s predmetnimi pripisali večjo pomembnost poglobljeni obliki empatije in izrazili večje strinjanje z nekaterimi vplivi empatije učitelja na njegovo delo v razredu. Pri dejavnikih, ki jih učitelji zaznavajo kot oviro pri prakticiranju empatije, so več teh zaznali predmetni učitelji. Glede na leta dela poučevanja se med učitelji kažejo razlike le v odgovorih, ki se nanašajo na zaznavanje ovir pri prakticiranju empatije. Največ dejavnikov so kot oviro pri prakticiranju empatije zaznali učitelji, ki so šele na začetku svoje poklicne poti.
Ključne besede: empatija učitelja, oblike empatije, učenci, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 14.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (2,15 MB) |
2. Zaznana opora vrstnikov in kakovost odnosa z učitelji v povezavi z učno zavzetostjo in učnimi dosežki nadarjenih učencev : magistrsko deloMaša Indžić, 2024, magistrsko delo Opis: Nadarjeni učenci so po slovenski zakonodaji učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Kot taki se torej razlikujejo od učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Raziskave kažejo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi bolj zavzeti pri učenju in imajo višje učne dosežke. Za uspešno sodelovanje pri učenju pa vsi učenci potrebujejo različne vrste opore, tako s strani učiteljev kot s strani vrstnikov. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja, ki je bil izveden na 118 slovenskih osnovnih šolah. V naš vzorec smo vključili 6019 učencev, od tega 5030 normativnih učencev (83,57 %) in 989 nadarjenih učencev (16,43 %). Potrdili smo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi vrstniki učno bolj uspešni in zavzeti. Nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti zaznavajo več vrstniške opore, nadarjena dekleta pa se od normativnih deklet v tem pogledu ne razlikujejo. Nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi poročajo o višji vrednosti pozitivnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Dodatno nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti ter nadarjena dekleta v primerjavi z normativnimi dekleti poročajo o nižji vrednosti negativnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Odkrili smo, da obstaja pozitivna povezava med učno uspešnostjo nadarjenih učencev in pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Prav tako pri nadarjenih dekletih obstaja negativna povezava med učno uspešnostjo in negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Tudi učna zavzetost se pri nadarjenih učencih pozitivno povezuje s pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Obstaja tudi negativna povezava učne zavzetosti z negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji in pozitivna povezava učne zavzetosti z zaznano oporo vrstnikov pri nadarjenih. Naša raziskava ponuja uvid v socialne in učne vidike nadarjenih učencev v slovenskem šolskem okolju in lahko služi kot izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje intervencij z namenom, da bi nadarjeni učenci svoj potencial dosegali v večji meri.
Ključne besede: nadarjeni učenci, opora vrstnikov, kakovost odnosa z učitelji, učna zavzetost, učni dosežki
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,21 MB) |
3. Primerjava učinkovitosti strnjene in nestrnjene vadbe pri učenju košarkarskih prvin v 4. razredu : magistrsko deloMerisa Dedić, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil pripraviti program za strnjeno in nestrnjeno vadbo pri učenju košarkarskih prvin v 4. razredu ter primerjati in analizirati učenčevo praktično znanje pred, takoj po zaključku in en mesec po zaključku strnjene in nestrnjene vadbe. Raziskavo smo izvedli z učenci 4. razreda Osnovne šole Franc Rozman Stane Maribor. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem in namenskem vzorcu, v katerega je bilo vključenih 35 učencev. Program strnjene vadbe smo izvedli v petih zaporednih dneh in se je izvajal eno šolsko uro. Nestrnjeno vadbo pa smo izvedli v petih tednih, enkrat tedensko po eno šolsko uro. Pred, takoj po zaključku in en mesec po zaključku programa smo preverili učenčevo praktično znanje o osnovnih košarkarskih prvinah s pomočjo vnaprej določenih kriterijev. Kriterije smo razporedili v pet skupin ter jih točkovali od 1 do 5. Za obdelavo pridobljenih rezultatov smo uporabili statistični program IBM SPSS Statistics, v katerem smo uporabili t-test za odvisne vzorce, ko smo primerjali isto skupino v različnih časovnih intervalih. Primerjavo skupin, ki sta izvajali strnjeno in ne strnjeno vadbo, smo izvedli na način kvalitativne primerjave. Z raziskavo smo ugotovili, da obstajajo statistično pomembne razlike pri praktičnem znanju izvajanja osnovnih košarkarski prvin takoj po zaključku programa v primerjavi s stanjem en mesec po zaključku programa.
Ključne besede: športna vzgoja, mala košarka, košarkarske prvine, učenci
Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,82 MB) |
4. Ocenjevanje vloge in podpore vrstnikov in učiteljev pri otrocih s specifičnimi učnimi težavami : magistrsko deloTadeja Kunej, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujemo vlogo podpore vrstnikov in učiteljev pri učencih s specifičnimi učnimi težavami (SUT) v izbrani osnovni šoli. Preučevali smo mnenja učencev, ki imajo SUT, njihovih vrstnikov ter učiteljev, ki jih poučujejo. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako vrstniki in učitelji razumejo in obravnavajo učence s SUT ter katere strategije in oblike podpore so najuspešnejše za njihove učne dosežke ter socialno vključevanje.
V teoretičnem delu smo obravnavali otroke s posebnimi potrebami, s poudarkom na specifičnih učnih težavah, predstavili pomen inkluzije v izobraževalnem sistemu ter predstavili vlogo učiteljev, vrstnikov, staršev in strokovnjakov pri podpori učencem s specifičnimi učnimi težavami. Poseben poudarek smo namenili strategiji poučevanja in prilagoditvam za učence s specifičnimi učnimi težavami. Empirični del raziskave vključuje analizo anket izvedenih med učitelji, vrstniki in učenci s specifičnimi učnimi težavami ter opis delavnic, namenjenih ozaveščanju s SUT. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotavljali, kako se učenci s specifičnimi učnimi težavami soočajo z izzivi, kako so deležni podpore in kakšen vpliv ima ozaveščenost vrstnikov na njihovo socialno vključevanje v šolsko okolje.
Ključne besede: specifične učne težave, inkluzija, podpora vrstnikov, učitelji in specifične učne težave, učenci s specifičnimi učnimi težavami
Objavljeno v DKUM: 14.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,87 MB) |
5. Študija primera vrstniških odnosov v osnovni šoli : magistrsko deloMaša Repič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Študija primera vrstniških odnosov v osnovni šoli najprej teoretično osvetljujemo temo. Ljudje smo v življenju del različnih skupin, v katerih se s pomočjo komunikacije in interakcije vzpostavljajo odnosi, z njimi pa se izpolnjujejo naše potrebe. Dobri odnosi v šoli predstavljajo temelj za življenje učencev in učiteljev na šoli. Odnos med učitelji in učenci, ki temelji na izzivih in sodelovanju, raziskovalci preučujejo že več kot 20 let. Ugotovili so, da so za kakovostne vertikalne odnose pomembni spoštovanje, varno in uravnoteženo učno okolje ter odprta komunikacija. Ti odnosi so ključni za celostni razvoj učencev. V šoli so pomembni tudi medvrstniški odnosi, saj se med posamezniki lahko razvije prijateljstvo, ki vpliva na samospoštovanje in vedenje. Na posameznika lahko negativno vpliva medvrstniško nasilje, ki se pojavlja v sodobni šoli. V teoretičnem delu predstavljamo tudi sociometrično preizkušnjo, ki nudi vpogled v socialno dinamiko razredov, zato smo jo uporabili v empiričnem delu magistrske naloge. S pomočjo sociometrične preizkušnje smo v empiričnem delu za tri različne interakcije – delo v paru, druženje med odmorom ter druženje izven šole – za vse razrede na izbrani osnovni šoli osnovali sociomatrike ter sociograme. Za vsakega posameznega učenca smo izračunali sociometrični status in ga uvrstili med priljubljenega, zavrnjenega, prezrtega, kontroverznega ali povprečnega. V ospredje smo postavili sociometrični status nadarjenih učencev in učencev s posebnimi potrebami.
Ključne besede: horizontalni odnosi, vertikalni odnosi, otroci s posebnimi potrebami, nadarjeni učenci, sociometrična preizkušnja
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 65
Celotno besedilo (5,43 MB) |
6. Stališča učiteljev o socialni sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli : magistrsko deloMarina Bukovec, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti stališča učiteljev o socialni sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Zanimalo nas je, kako učitelji ocenjujejo splošno socialno sprejetost nadarjenih učencev, socialno dinamiko in interakcije med nadarjenimi ter nenadarjenimi učenci, percepcijo in vedenje vrstnikov do nadarjenih učencev ter kakšno vlogo pripisujejo sebi kot učitelju pri socialni sprejetosti nadarjenih učencev. V teoretičnem delu smo najprej opredelili koncept nadarjenosti in razvoj nadarjenih učencev, nadaljevali pa smo s konstruktom socialne sprejetosti nadarjenih učencev, v kar je bilo osredinjeno tudi naše raziskovanje. V empiričnem delu smo predstavili odgovore učiteljev, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. V raziskavi je skupno sodelovalo 111 učiteljev, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Rezultate smo obdelali s statističnim programom SPSS. Izsledki raziskave so pokazali, da učitelji menijo, da so nadarjeni učenci v skupini vrstnikov dobro sprejeti ter ne opažajo razlik v socialni sprejetosti nadarjenih učencev glede na spol. Menijo, da med nadarjenimi in nenadarjenimi učenci prevladujejo pozitivni medsebojni odnosi in interakcije. Ena izmed pomembnejših ugotovitev skozi raziskovanje pa je bila, da socialna sprejetost učiteljem predstavlja konstrukt, na katerega lahko vplivajo in ga poskušajo izboljšati.
Ključne besede: socialna sprejetost, nadarjeni učenci, odnosi z vrstniki, osnovna šola, stališča učiteljev
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,21 MB) |
7. Izobraževanje na daljavo z vidika učencev osnovnih šol, dijakov in študentovGloria Rakovec, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema področje izobraževanja na daljavo z vidika učencev osnovnih šol, dijakov in študentov. Osredinja se predvsem na vidike in mnenja učencev, dijakov in študentov o izobraževanju na daljavo v primerjavi z tradicionalnim šolanjem. Raziskali smo, katere so prednosti in slabosti izobraževanja na daljavo z vidika učencev, dijakov in študentov v primerjavi z izobraževanjem v živo, za katera področja izobraževanja učenci, dijaki in študentje menijo, da je izobraževanje na daljavo nekoliko primernejše in za katera ne, ter kateri način izobraževanja je za učence, dijake in za študente lažji, izobraževanje na daljavo ali neposredno v živo. V okviru diplomskega dela smo izvedli anonimno anketo na osnovni in srednji šoli ter na fakulteti na Gorenjskem.
Ključne besede: izobraževanje na daljavo, učenci osnovnih šol, dijaki, študentje
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (722,07 KB) |
8. Komparativna analiza telesnih značilnosti učencev z mestnih in podeželskih šol : magistrsko deloMia Kopold Metličar, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil preučiti razlike v telesnih značilnostih učencev, starih med 6 in 11 let, ki obiskujejo mestne in podeželske šole v Podravski regiji. Vzorec je zajemal 1755 otrok, od tega 690 iz podeželskih območij in 1065 iz mestnih središč. Raziskava je vključevala spremenljivke telesna masa (TM), telesna višina (TV), kožna guba nadlahti (KG), indeks telesne mase (ITM), spol, starost in bivalno okolje otrok. Izračunani so bili osnovni statistični pokazatelji, za ugotavljanje razlik med mestnimi in podeželskimi otroki je bil uporabljen t-preizkus.
Rezultati analize so pokazali, da ni statistično pomembnih razlik v telesnih merah med mestnimi in podeželskimi otroki, razen pri nekaterih izjemah. Pri fantih 2. razreda je bila razlika v debelini kožne gube nadlahti statistično značilna (p = 0,004), kar pomeni, da imajo mestni fantje debelejše kožne gube kot podeželski. Pri dekletih 2. razreda je prav tako bila statistično pomembna razlika (p = 0,05), pri čemer imajo mestna dekleta debelejše kožne gube kot podeželska. Ostale telesne mere, kot so telesna višina, telesna masa in indeks telesne mase, ne kažejo statistično značilnih razlik. Rezultati kažejo, da je bivalno okolje povezano z debelino kožne gube nadlahti pri nekaterih starostnih skupinah, vendar pa bivalno okolje ne vpliva bistveno na druge telesne mere.
Ključne besede: telesne značilnosti, učenci, mestne šole, podeželske šole, bivalno okolje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,20 MB) |
9. Usmerjanje pozornosti učiteljev dodatne strokovne pomoči na duševno zdravje učencev s posebnimi potrebami : magistrsko deloNina Gobec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o osredotočenosti učiteljev dodatne strokovne pomoči nasploh kakor tudi na duševno zdravje učencev, učiteljevo sodelovanje in vrsta predanih informacij pri delu z drugimi učitelji in s starši, usposobljenost učiteljev dodatne strokovne pomoči za prepoznavanje duševnih težav ter zaznavanje vpliva ur dodatne strokovne pomoči nasploh kot z vidika duševnega zdravja učencev.
V teoretičnem delu so opisani duševno zdravje in njegovi dejavniki, učenčeva samopodoba, anksioznost in depresija. Opisane so tudi skupine posebnih potreb, dodatna strokovna pomoč, učne težave ter pomen sodelovanja strokovnih delavcev šole in staršev.
Empirični del predstavlja odgovore, ki smo jih s kvalitativnim raziskovanjem pridobili od učiteljic dodatne strokovne pomoči s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Učiteljice so odgovarjale na vprašanja, povezana z njihovim delom ter sodelovanjem z drugimi učitelji in starši. Pozornost je bila usmerjena predvsem na informacije, povezane z duševnim zdravjem učencev s posebnimi potrebami. Izkazalo se je, da intervjuvanke pozornost namenjajo učenčevim primanjkljajem, učni snovi, funkcioniranju učenca ter večinoma tudi njegovemu počutju in doživljanju. Predaja informacij s strani učiteljev in staršev se večinoma navezuje predvsem na šolske ocene in učno snov. Intervjuvanke so večinoma ocenile, da znajo prepoznati duševne težave učencev ter da ure dodatne strokovne pomoči pozitivno vplivajo na učenčevo duševno zdravje, a je v nekaterih primerih hkrati mogoče opaziti tudi negativen vpliv.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, učenci s posebnimi potrebami, sodelovanje, duševno zdravje
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,70 MB) |
10. Vizualne reprezentacije nekaterih zgodnjih aritmetičnih pojmov : doktorska disertacijaManja Podgoršek Mesarec, 2024, doktorska disertacija Opis: Vizualne reprezentacije imajo pomembno vlogo v izgradnji razumevanja matematičnih konceptov učencev, še posebej pomembne so pri izgradnji razumevanja zgodnjih aritmetičnih pojmov. V doktorski nalogi zato obravnavamo omenjeno tematiko, ki jo na podlagi teoretičnih spoznanj preverjamo tudi empirično. Izbrani zgodnji aritmetični pojmi so odštevanje, zakon o združevanju, ulomek kot operator in potenca. Izvedena sta bila dva dela raziskave, v katerih so sodelovali učenci šestega razreda osnovne šole. Zanimalo nas je, kakšne so risbe podanih matematičnih pojmov z vidika ustreznosti, usmerjenosti in pravilnosti ter kakšne načine prikaza podanih pojmov je mogoče zaznati iz risb. Dodatno nas je zanimalo, kakšna je povezanost učenčevega opisa risbe s prikazanim matematičnim pojmom na risbi. Risbe so bile v raziskavi uporabljene kot raziskovalno sredstvo, kar predstavlja novost na področju aritmetike. S kombinacijo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja smo ugotovili, da abstraktnost matematičnih pojmov vpliva tako na ustreznost kot tudi na pravilnost ustvarjene risbe, kar pomeni, da sta odštevanje in zakon o združevanju pogosteje ustrezno oz. pravilno reprezentirana matematična pojma. Iz risbe prepoznana konceptualna usmerjenost risb pa izstopa v primeru ulomka kot operatorja in potence. Konceptualna usmerjenost pri teh dveh pojmih v najvišjem deležu vodi do prikaza pravilnega rezultata. Verbalno podani opisi risb, pridobljeni v drugem delu, predstavljajo dodano vrednost z vidika učenčeve interpretacije prikazanega ter hkrati ponujajo dodaten vpogled v učenčevo razumevanje matematičnih pojmov.
Ključne besede: matematika, vizualizacija, reprezentacije, učenci, aritmetika
Objavljeno v DKUM: 14.06.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 62
Celotno besedilo (7,16 MB) |
