| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
USPOSABLJANJE KADROV KOT DEJAVNIK RAZVOJA ORGANIZACIJE
Lara Radonjič, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskovalnoteoretična zasnova pričujoče magistrske naloge je zahtevala poglobitev v izredno široka, dopolnjujoča se in soodvisna področja, ki jih ni mogoče razumeti brez kompleksnih družbenih sprememb v evropskem prostoru. Analiziranje politike v določenem okolju in obdobju dokazuje, kako pomembno je razumevanje vseživljenjskega usposabljanja, kako pomembno je voditi in usmerjati organizacijo z znanjem in modrostjo, z ustvarjalnostjo. Samo povezanost usvojenega znanja z možnostjo uporabe in nadgradnje le-tega z vseživljenjskim usposabljanjem vodi k razumevanju kompleksnosti ne le ekonomije, temveč sodobne družbe in njene politike. Ali povedano drugače: brez enakomerne rasti znanja ni mogoče ustvarjati socialne kohezije in posledično nadzora nad socialno diferenciacijo. Sodobni čas je prinesel pri oblikovanju družbenih ciljev številne spremembe, ki se kažejo tudi v odnosu med znanjem in usposobljenostjo za delo, torej pri uporabnosti znanja, ki kaže svojo kompetentnost le, če ima učenje oziroma znanje svoj uporabni smisel. Le-tako razumljeno vseživljenjsko usposabljanje bo postalo tisti družbeni dejavnik, ki bo v 3. tisočletju zmanjševal posameznikovo odtujenost, socialno neenakost. Središčno os magistrske naloge predstavljata dve področji: vseživljenjsko usposabljanje in organizacija »kot sistem ljudi, sredstev in virov« (Kralj, 2003, 62). Vseživljenjsko usposabljanje smo opredelili v nalogi kot planiran napor, da bi zaposleni dosegli in si pridobili nova vedenja, nova znanja, ki so povezana z določenim delom. Uspešne bodo danes zgolj tiste organizacije, ki bodo upravljale z znanjem, kar pomeni, da bodo znale znanje vrednotiti, ga poiskati, nadgrajevati in seveda uporabiti. Znanje kot glavni ekonomski kapital je posledica umskega razglabljanja in raziskovanja, zasnovanega na izkušnjah, vednosti in znanosti. Z vidika odločanja v organizaciji pa moramo dodati še pojem modrosti, ki pomeni umno rabo znanja z upoštevanjem različnosti organizacijskih struktur, okolij ter usklajenosti z vseživljenjskim usposabljanjem. Vemo, da je človek neusahljiv vir za ustvarjalno dejavnost in prav zato je ključno poslanstvo menedžerjev v spodbujanju sodelavcev k usposabljanju, k permanentnemu samoizobraževanju. In ko govorimo o kadrih v organizaciji, govorimo tudi o odnosu med ljudmi, lahko pa govorimo tudi o odnosu organizacije do ljudi, kar pomeni pravzaprav odnos odločevalcev do izvajalcev. Taka zasnova obravnavanj kadrov je v nalogi opisana kot avtoritaren pristop, njena sodobna različica, zasnova organiziranosti in organizacijskih odnosov pa mora temeljiti na nehierarhični lestvici, ki uveljavlja demokratično oziroma poliarhično odločanje. In prav to je zasnova ustvarjalnega sodelovanja, ki vključuje z vso odgovornostjo tudi vseživljenjsko usposabljanje posameznika. In prav tako razumljeno in uresničeno vseživljenjsko usposabljanje bo postalo tisti pomembni družbeni dejavnik, ki bo v 3. tisočletju zmanjševal posameznikovo neenakost in odtujenost.
Ključne besede: Ključne besede: vizija organizacije, poslanstvo organizacije, struktura, strategija, učenje, izobraževanje, usposabljanje, človeški viri, učeči posameznik, učeča družba, vseživljenjsko učenje, znanje
Objavljeno: 01.10.2010; Ogledov: 3217; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

2.
UČENJE NEMŠKEGA JEZIKA KOT TUJEGA JEZIKA V STAROSTI
Nina Bertalanič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Učenje nemščine kot tujega jezika v starosti so v ospredju starejši, ki so se odločili za učenje tujega jezika nemščine. Starejši so specifična skupina, ki se tuji jezik učijo drugače kot mlajši učeči se, zaradi svoje starosti in drugih dejavnikov. V teoretičnem delu diplomske naloge je zato najprej govora o starosti učečih se oz. so razloženi pojmi starost in starati se. V poznejših letih deluje človeški spomin počasneje in ne zmore več tako hitro ohraniti toliko informacij. Iz tega razloga je treba pri učenju tujega jezika v starosti porabiti veliko več časa in strpnosti. Poleg tega igra pri učenju pomembno vlogo motivacija. Če pri starejših obstaja notranja motivacija, je učenje veliko lažje. Da pa so starejši pri učenju uspešni, so poleg motivacije pomembni še motivi. Kateri motivi so pomembni za starejše, je v delu podrobneje prikazano. Poleg že vseh opisanih dejavnikov, je za starejše pomembno, da je pri učenju prisoten dober učitelj. Učitelj se s svojimi učečimi poistoveti in uporablja za učenje metode, ki pripomorejo k uspešnemu učenju. Poleg tega predstavi učečim strategije in jim pokaže, kako lahko te strategije uspešno uporabijo. Kako vidijo učenje nemščine v starosti starejši in kako njihovi učitelji, je prikazano v drugem delu diplomske naloge. Ugotovitve so bile pridobljene s pomočjo anketnega vprašalnika.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: starejši, starost, spomin, učenje tujega jezika v starosti, motivacija, motivi, učeči se, učitelji, metode za učenje, strategije
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 2652; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (850,80 KB)

3.
Razvoj kadrov za proizvodni proces v papirni industriji
Jerneja Pečnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu obravnavamo problematiko razvoja kadrov v papirni industriji. Značilnost papirne industrije Slovenije je majhnost podjetij v primerjavi z globalnimi igralci. Podjetja se srečujejo z visokimi zahtevami globalnega trga, kar poleg dobre tehnološke pripravljenosti zahteva tudi močan intelektualni kapital. Papirna industrija Slovenije se sooča s problematiko strokovne usposobljenosti proizvodnega kadra, saj po ukinitvi Srednje šole tiska in papirja v Ljubljani na trgu delovne sile primanjkuje kadrov s srednjo in poklicno papirniško izobrazbo. Tako podjetja iščejo načine za učinkovit in hiter razvoj kadra, ki bo s svojim delom uspešno in kakovostno zagotavljal kontinuiran proces proizvodnje papirja. Magistrsko delo obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opisali vse dejavnike razvoja kadrov, opredelili pomen znanja, kompetenc in procesa izobraževanja in usposabljanja. Pregledali smo pomembne motivacijske teorije, načine ocenjevanja in nagrajevanja delovne uspešnosti in vodenja kariernih načrtov. V eksperimentalnem delu smo analizirali stanje razvoja kadrov v izmenskem proizvodnem procesu papirja v podjetju Goričane, tovarna papirja Medvode, d. d. Na podlagi kritične analize rezultatov raziskave smo izdelali koncept modela razvoja kadrov, ki smo ga prilagodili izmenskemu proizvodnemu procesu v podjetju Goričane. Prednosti vzpostavitve modela vidimo v strateško vodenem procesu razvoja kadrov izmenskih delavcev, ki svoj osebni razvoj gradijo v organiziranem mreženju učečih se delovnih skupin. Opolnomočeni zaposleni, ki prevzemajo odgovornost za uspešno delovanje svoje skupine, postanejo visoko motivirani za prenos znanja in izkušenj na svoje sodelavce. Učeči se delavci vsakodnevno iščejo rešitve in znanja v okviru svoje delovne skupine in preko povezovanja z delavci iz drugih skupin gradijo zakladnico znanja.
Ključne besede: razvoj kadrov, osebni razvoj izmenskih delavcev, opolnomočeni zaposleni, učeči se delavci, zakladnica znanja.
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 515; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici