| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učbeniki za pouk slovenščine z vidika učencev in dijakov
Anže Pečnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali in primerjali odnos devetošolcev in maturantov do učbenikov za slovenščino, ki so jih uporabljali v šolskem letu 2015/2016. Na slovenskem trgu je na voljo mnogo različnih učbenikov in učbeniških paketov. Naloga učiteljev in profesorjev je, da znajo na podlagi svojega profesionalnega znanja in izkušenj ustrezno presoditi, kateri učbeniki so najbolj kakovostni in primerni za uporabo. Empirični del naloge temelji na iskanju razlik v uporabi učbenikov za slovenščino med devetošolci in maturanti, v priljubljenosti slovenščine kot šolskega predmeta in oceni učbenikov za slovenščino med devetošolci in maturanti. Želeli smo ugotoviti, kaj bi devetošolci in maturanti pri svojih učbenikih za slovenščino želeli spremenili. Pri uporabi in priljubljenosti smo preverjali obstoj razlik glede na učni uspeh in stopnjo šolanja, pri željah po spremembah pa zgolj obstoj razlik glede na stopnjo šolanja. Za pridobivanje odgovorov smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo anonimno ter skupinsko vodeno anketiranje opravili na neimenovanih koroških osnovnih šolah A in B ter neimenovani koroški gimnaziji C decembra 2014. Zajeti vzorec predstavlja na nivoju rabe inferenčne statistike (rabe statističnih preizkusov) enostavni slučajnostni vzorec iz hipotetične populacije. Ugotovili smo, da se statistično značilne razlike pojavljajo zlasti tam, kjer preverjamo obstoj razlik glede na stopnjo šolanja. Pri preverjanju razlik glede na učni uspeh se sicer kakšna statistično značilna razlika pojavi, ponekod gre za obstoj tendence, vendar pa so takšni primeri zelo redki. Devetošolci v primerjavi z maturanti več uporabljajo učbenike pri delu v šoli, za to pa dobivajo tudi več spodbud s strani učiteljev kot maturanti s strani profesorjev. Pri domačem učenju devetošolci in maturanti učbenike uporabljajo približno enako pogosto. Priljubljenost slovenščine kot učnega predmeta ni pogojena s stopnjo šolanja ali učnim uspehom. Devetošolci v primerjavi z maturanti bolje ocenjujejo svoje učbenike in njihovo ustreznost, bolj pa tudi razumejo besedila, ki jih učbeniki ponujajo. Devetošolcih bi v svojem učbeniku želeli predvsem večjo uporabo barv, slik, grafov, tabel in miselnih vzorcev, maturanti pa bi želeli predvsem razumljivejše in konkretnejše razlage.
Ključne besede: devetošolci, maturanti, pouk slovenščine, učbenik, kakovost učbenika, učbenik in učitelj, učbenik in učenec
Objavljeno: 18.05.2016; Ogledov: 820; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (948,68 KB)

2.
GRŠKA ANTIKA V GIMNAZIJSKIH UČBENIKIH ZA ZGODOVINO SKOZI ČAS
Aljaž Kovačič, 2016, magistrsko delo

Opis: Učbenik je temeljna šolska knjiga. Učenci jo uporabljajo vsak dan pri pouku, zato mora biti oblikovana v skladu z učnim načrtom. Vsebina in obseg zajetih problemov se morata podrejati povprečnemu učencu v njegovi razvojni dobi. V učbeniku je potrebno uporabljati jezik, primeren razvojni stopnji učencev, ki ga bodo uporabljali. Podlago učbeniku predstavlja učni načrt, ki določa in vsebuje vsebino, standarde znanj in cilje posameznih predmetov ali predmetnih področij. Vsebina v njem je didaktično oblikovana, prilagojena vrsti in stopnji izobraževanja ter izbrana po veljavnih splošnih družbenih, znanstvenih in strokovnih kriterijih. Leta 1774 je Marija Terezija izdala splošni red, s katerim je bila vpeljana splošna šolska obveznost za vse otroke od šestega do dvanajstega leta starosti. Ta reforma je za ozemlje današnje Slovenije pomenila, da se v takratnih šolah uvede pouk zgodovine. Razvoju pouka zgodovine je vzporedno sledil razvoj učnih načrtov in učbenikov. Pregled učnih načrtov nam pokaže spremembo podobe in obsega le-teh iz različnih časovnih obdobij. Učni načrti iz leta 1936, 1945 in 1955 so bili oblikovani v dokumente, v katerih so bili združeni učni načrti vseh predmetov, ki so se takrat poučevali v šoli in so bili po strukturi skoraj v celoti omejeni le na učno vsebino. Učni načrt za zgodovino iz leta 1996 je bil za razliko od starejših samostojen dokument, v katerem se je število ur za zgodovino zmanjšalo. Na popolnoma drugačen način je sestavljen učni načrt iz leta 2008, ki vsebuje bistveno več didaktičnih napotkov za učitelje. Novost je tudi, da učne teme niso predstavljene po letnikih, temveč po obdobjih, ter da ima učno snov razdeljeno na obvezne in izbirne teme. Vsi učni načrti dajejo podobne smernice za poučevanje učne teme grške antike. Učni sklop grške antike je v različnih učbenikih predstavljena po obsegu in strukturi na različen način. V starejših učbenikih je bila učna snov razložena zelo opisno, na dolgo ter brez kakršnega koli grafičnega ponazarjanja učne snovi. Kljub temu sta učbenika iz leta 1938 in 1954 vsebovala slike, medtem ko je bil učbenik iz leta 1946 brez njih. Učbenik iz leta 1989 je imel veliko učnih enot združenih v skupnih poglavjih, ki so bila hkrati vsebinsko manj obsežna. Za razliko od svojih predhodnikov je imel učno snov ilustrirano tudi grafično. Že na prvi pogled popolno novost predstavlja učbenik iz leta 2014, ki je v celoti barven. Učna snov je ponovno obsežneje obdelana, a vendar krajše kot v učbenikih pred tistim iz leta 1989. Omenjeni učbenik vsebuje veliko slikovnega in grafičnega materiala ter vprašanja, ki podobno kot v predhodnem učbeniku služijo za ponovitev in utrditev snovi.
Ključne besede: učbenik, učitelj, učenec, učni načrt, pouk zgodovine, grška antika, razvoj učbenika in učnega načrta
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 1103; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1000,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici