Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Jasno razmerje lahko zaznamo med tipi glagolskih položajev in vezljivostnimi vzorci; tako smo z analizo vezljivostnih vzorcev glede na tip glagolskega položaja ugotovili, da so osnovna telična dogajanja in osnovni telični dogodki ter stanja praviloma dvovezljivi, za osnovna netelična dogajanja pa je značilna tako samo leva kot tudi leva in desna vezljivost. Kar zadeva pomenske vloge udeležencev določenega tipa glagolskega položaja, imajo npr. glagolski položaji, ki zaznamujejo stanje, praviloma dva obveznovezljiva udeleženca: prvi udeleženec, tj. levi udeleženec, nastopa v vlogi nosilca stanja, drugi udeleženec, tj. desni udeleženec, pa označuje vsebino dejanja. V nestanjskih glagolskih položajih glagolov miselne aktivnosti levi udeleženec največkrat predstavlja vršilca dejanja, desni udeleženec pa izraža vsebinskega udeleženca. V teličnih dogajanjih in teličnih dogodkih igra odločilno vlogo števnost oz. konkretnost desnega udeleženca, sicer ne more priti do uspešnega konca dejanja, kateremu sledi sprememba stanja. Glagoli miselne aktivnosti izražajo spremembo stanja v zavesti enega izmed udeležencev, ponavadi v zavesti levega udeleženca. Vidskoparno razmerje je možno le v nekaterih primerih netvorjenih glagolov miselne aktivnosti, npr. izumiti davek – izumljati davek, preučevati zahtevo Arbourjeve – preučiti zahtevo Arbourjeve, koprski kriminalisti sklepati obroč – koprski kriminalisti skleniti obroč in učiti se besedilo – naučiti se besedilo. Vidska nasprotja brez vidskoparnega značaja obstajajo med vsemi netvorjenimi glagoli miselne aktivnosti in njihovimi predponskoobrazilnimi tvorjenkami oz. dovršnimi sestavljenkami, npr. misliti – domisliti itd., medtem ko med dovršnimi sestavljenkami in njihovimi drugotnimi nedovršniki obstaja vidskoparno razmerje. Prefiksacija netvorjenega glagola misliti s predponskimi obrazili do-, iz-, na-, o-, od-, po-, pre-, raz-, u- in za- vselej povzroči spremembo glagolskega vida netvorjenega glagola, v večini primerov pa tudi spremembo glagolske vezljivosti netvorjenega glagola; glede na netvorjeni glagol misliti, ki zaznamuje glagolski položaj stanje, se zgodi tudi sprememba tipa glagolskega položaja.
Ključne besede: Glagolski vid, tip glagolskega položaja, stanje, netelično dogajanje, telično dogajanje, netelični dogodek, telični dogodek, udeleženci, netvorjeni glagol, predponskoobrazilno tvorjeni glagol, vidski par, vidsko nasprotje, pomenska vloga udeležencev, dovršna sestavljenka
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 752; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,18 MB)