| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBLIKOVANJE PRIDELKA TREH SORT LANU (Linum usitatissimum L.) GLEDE NA ROK SETVE IN ODMERKE DUŠIKA
ANDREJA KUHAR, 2009, diplomsko delo

Opis: Uspešno pridelovanje lanu je odvisno od ukrepov v tehniki pridelovanja. Proucevan je bil vpliv roka setve, sort in gnojenja z dušikom na oblikovanje tvorbe pridelka lanu in nekatere morfološke znacilnosti ter indeks listne površine. Poljski poskus je bil zasnovan v letu 2004 v Dolini pri Murski Soboti kot trifaktorski v treh ponovitvah. Ob spravilu pridelka je bil proucevan vpliv na višino rastlin, maso korenin, maso listov, maso glavic, maso semena, maso plev, število glavic, primarne veje in indeks listne površine. Z analizo tal je bilo spremljano stanje N-min v rastni dobi. Rok setve ni imel signifikantnega vpliva na maso plev, na ostale merjene parametre pa je bil vpliv signifikanten. Sorta je imela signifikanten vpliv na maso listov, primarne veje in indeks listne površine. Gnojenje z dušikom je imelo ob N-min/ha stanju 174,30 kg do 0,9 m globine tal pred setvijo signifikanten vpliv samo na višino rastlin.
Ključne besede: lan, tvorba pridelka, dušik, rok setve
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 2547; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (923,21 KB)

2.
Tvorba rastlin z L-sistemi
Matej Mlaker, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo opisuje L-sisteme. Začne se s kratkim opisom podobnih rešitev, znanih pred predstavitvijo L-sistemov, nadaljuje pa z osnovnim konceptom. Na kratko opiše tudi vrste L-sistemov in njihov namen. Podrobneje sta opisani dve pomembnejši metodi, to sta L-sistemi v oklepajih in stohastični L-sistemi. Bralcu razkrije nekaj prednosti modeliranja rastlin. Na koncu še opiše aplikacijo, ki je bila napisana med raziskavo.
Ključne besede: L-sistem, notacija, računalniška grafika, Lindenmayer, tvorba rastlin
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 1350; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

3.
NUMERIČNA ANALIZA VPLIVNIH FAKTORJEV EMISIJSKIH MODELOV V DIZELSKEM MOTORJU
Sašo Berić, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Računalniška dinamika tekočin predstavlja učinkovito orodje pri iskanju izboljšav na področju motorjev z notranjim zgorevanjem. Razvoj komercialnega programa FIRE, ki temelji na metodi končnih prostornin, poteka v smeri razvijanja in dodajanja novih modelov, ki upoštevajo nove formule za natančnejši izračun. Te naprednejše modele bi bilo smiselno ponuditi uporabnikom kot privzete parametre za podobne industrijske simulacije. V okviru naloge je prikazana študija posameznih modelnih konstant različnih emisijskih modelov za oceno emisij saj na primeru AVL-ovega raziskovalnega Dizel motorja FM530, in sicer za 5 različnih ESC (European Stationary Cycle) obratovalnih režimov, za katere obstajajo meritve tlaka in emisij. Študija je pokazala, da se s spremembo posameznih parametrov in s starimi nastavitvami ni mogoče približati eksperimentalnim vrednostim.
Ključne besede: Računalniška dinamika tekočin, modeli zgorevanja, emisijski modeli, tvorba saj, radiacijska korekcija, European Stationary Cycle (ESC).
Objavljeno: 01.10.2010; Ogledov: 1756; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

4.
Vgnezdene izbočene lupine kot značilnice za zaznavo dvojnikov digitalnih slik in video posnetkov
Smiljan Šinjur, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo problematiko iskanja podobnih slik in video posnetkov. Iz slike tvorimo geometrijsko značilnico: vgnezdeno izbočeno lupino, ki jo nato pretvorimo še v vektorsko značilnico. V disertaciji opišemo dva postopka za tvorbo značilnice slike. V prvem tvorimo vgnezdene izbočene lupine iz binarne slike. V drugem pa iz sivin slike tvorimo zaporedje binarnih slik. Vgnezdene izbočene lupine tvorimo na vseh binarnih slikah iz zaporedja. Vse točke iz slike se nahajajo na rastrski mreži. Za te točke smo razvili postopek tvorbe vgnezdenih izbočenih lupin, ki je linearne časovne zahtevnosti, odvisen le od števila pikslov na sliki. Za vektorske značilnice smo razvili nov postopek določanja razdalje oziroma podobnosti. Razdaljo imenujemo razdalja relacij sosedstva. Iz vektorske značilnice izračunamo štiri koeficiente, ki opisujejo monotonost funkcije. Razdalja relacij sosedstva je funkcija razlik in vsote štirih koeficientov značilnice. V disertaciji opišemo tudi razširitev značilnice na zaporedje binarnih slik in razdalje relacij sosedstva za problem iskanja dvojnikov video posnetkov. S preizkusom učinkovitosti na slikah smo ocenili kvaliteto razvitih algoritmov. Pri učinkovitosti zaznave dvojnikov se najbolje izkaže značilnica zaporednih binarnih slik v kombinaciji s korelacijskim koeficientom. Obratno, najboljše časovne rezultate dosega algoritem tvorbe značilnice iz binarne slike, vendar algoritem tvorbe značilnice iz zaporednih binarnih slik ne zaostaja mnogo. Tako pravilnostna kot časovna učinkovitost sta zelo dobri tudi pri razvitem postopku iskanja dvojnikov video posnetkov.
Ključne besede: digitalna obdelava slik, digitalna obdelava video posnetkov, zaznava dvojnikov, mera podobnosti, računalniška geometrija, vgnezdene izbočene lupine, tvorba značilnice, podobnost značilnic
Objavljeno: 22.09.2011; Ogledov: 1789; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

5.
Utrjanje betona z zakasnelo tvorbo etringita
Samo Lubej, 2011, doktorska disertacija

Opis: Zakasnela tvorba etringita (Delayed Ettringite Formation - DEF) je kemična reakcija z dokazano škodljivim vplivom na hidratizirani beton. Kristali ki pri tej kemični reakciji nastanejo lahko povzročijo nastanek razpok. Pozitivne spremembe prostornine, ki je posledica nastalih produktov prav tako poveča pritiske na stene razpok in poroznih mestih. Zaradi rasti kristalov etringita ima lahko mlad hidratizirani beton višje trdnosti, kar pa navadno pomeni spremljajoč pojav nastanek razpok in razpad betona. V disertaciji smo raziskali možnosti kako izkoristiti pozitivne volumensko spremembo, ki je posledica DEF za izboljšanje trdnostnih lastnosti drobno zrnatega betona.. Ugotovili smo, da z dodajanjem aeranta in zelo kratkim časom vibriranja betona dosežemo takšno strukturo betona, kjer zračni mehurčki v hidratiziranem betonu predstavljajo nukleacijska mesta. Zakasnela tvorba etringita je z razpršenimi zračnimi mehurčki, ki so nastali od aeranta kontrolirana. Rast kristalov etringita ne povzroči hitrega povečanja trdnosti in razapada betona temveč v fazi stabilizacije strukture doprinese 6% povečanje tlačne trdnosti ob minimalnem znižanju gostote hidratiziranega drobno zrnatega betona.
Ključne besede: Zakasnela tvorba etringita (DEF), kontrolirana DEF, kristali etringita, aerirani beton, utrjanje
Objavljeno: 11.04.2012; Ogledov: 2199; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (26,01 MB)

6.
METODOLOGIJA MODELIRANJA IN TVORBE IZVORNE KODE VMESNIKOV POVEZLJIVIH VGRAJENIH NAPRAV
Sašo Vinkovič, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo metodologijo, s katero je mogoče s pomočjo označevalnega jezika podati opis funkcionalnosti in lastnosti poljubne vgrajene naprave. Zasnova funkcionalnega profila omogoča pretvorbo v izvorno kodo programskega jezika ANSI C, ki je primerna za prevajanje na vgrajenih napravah z omejeno prostorsko in računsko zmogljivostjo. Razvit je nov komunikacijski protokol XMC, ki je namenjen prenosu sporočil med vgrajeno napravo in oddaljenim sistemom. Prav tako je razvit nov jezik XMDD, s katerim opišemo funkcionalni profil vgrajene naprave. Glavna prednost protokola XMC je njegova fleksibilnost in neodvisnost od tipa naprave. Primeren je za naprave z omejeno količino bralnega pomnilnika, reda nekaj K zlogov in omejeno računsko močjo. Postopek na podlagi slovarja funkcionalnosti in lastnosti vgrajene naprave, brez poseganja v bazično programsko opremo vgrajene naprave, omogoča dostop do vseh funkcionalnosti in lastnosti povezljive vgrajene naprave. S tem zagotavlja povezljivost na manj zmogljivih napravah, ohranja enako proizvodno ceno ter s programerskega vidika pregledno in fleksibilno nadgradnjo bazične izvorne kode brez vnosa redundance. Postavljene hipoteze smo potrdili z laboratorijskim poskusom na dveh vgrajenih napravah, hladilniku in pečici. Časovno odzivnost smo preizkusili z razvojem ogrodja, ki omogoča identifikacijo in upravljanje naprav, zasnovanih s protokolom XMC. Z njim lahko dostopamo do vseh funkcionalnosti povezljive naprave, ki so določene s profilom naprave. Ključna lastnost storitveno usmerjene arhitekture je ukazni tolmač, ki zagotavlja integracijo z obstoječimi ogrodji ter tvorbo novih funkcij in aplikacij z združevanjem različnih funkcionalnosti posameznih aparatov. S predlaganim pristopom tvorbe izvorne ter razvojem različnih orodij smo v disertaciji predstavili in razvili celovit postopek gradnje programske opreme, ki je primerna za povezljive vgrajene naprave z okrnjeno količino delovnega in bralnega pomnilnika.
Ključne besede: komunikacijski protokol, internet stvari, hišna avtomatizacija, funkcionalni profil, pametna naprava, tvorba izvorne kode, vgrajeni sistem, storitveno usmerjena arhitektura, identifikacija naprave
Objavljeno: 07.04.2015; Ogledov: 1703; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

7.
Optimizacija tvorbe filma premazov na vodni osnovi z uporabo elektrokemijske impedančne spektroskopije
Peter Berce, 2017, doktorska disertacija

Opis: Premazi na vodni osnovi predstavljajo pomemben segment v tehnologiji premazov in se uporabljajo kot okolju prijaznejša alternativa tradicionalnim premazom na osnovi organskih topil. Velika večina polimerov, ki služijo kot veziva v premazih so praktično netopna v vodi, zato se v premazih na vodni osnovi nahajajo v obliki termodinamsko nestabilne koloidne disperzije, ki je kinetično stabilizirana preko površinskega naboja in neionskih polarnih skupin. Zaradi te oblike je sušenje premazov na vodni osnovi bistveno bolj kompleksno kot sušenje tradicionalnih premazov na osnovi organskih topil. Najfleksibilnejši način optimizacije tvorbe filma iz premazov na vodni osnovi je z dodatkom koalescentov, t.j. organskih topil, ki nekaj časa zastajajo v suhem filmu in olajšajo deformacijo ter zlivanje oziroma koalescenco koloidnih delcev v homogeno polimerno plast. V doktorski disertaciji je predstavljen razvoj metodologije na osnovi uporabe elektrokemijske impedančne spektroskopije za študij tvorbe filma in optimizacijo koalescentov pri formuliranju premazov na vodni osnovi, hkrati pa so predstavljeni tudi rezultati vpliva koalescentov na lastnosti in stabilnost disperzije veziva. Naši rezultati kažejo, da koalescenti povzročajo nabrekanje in solvatacijo delcev veziva, obseg teh dveh pojavov pa je pogojen s hidrofilnostjo koalescentov, oziroma z njihovo sposobnostjo tvorjenja vodikovih vezi z vodo. Izkaže se, da je porast viskoznosti posledica povečanja volumskega dela delcev zaradi nabrekanja s topilom in zaradi znižane mobilnosti, ki jo prinese solvatacija. Koalescenti zaradi povečane solvatacije in sprememb lastnosti medija poslabšajo elektrostatično stabilnost, vendar hkrati izboljšajo sterično stabilizacijo, obseg obeh pojavov pa je zopet pogojen s hidrofilnostjo koalescenta. Razvili smo novo metodo na osnovi elektrokemijske impedančne spektroskopije, ki smo jo verificirali s pomočjo mikroskopije na atomsko silo. Preko spremembe obsega Warburgove difuzije testnega elektrolita tekom sušenja, smo kvantitativno spremljali proces tvorbe oziroma homogenizacije filma. S to novo metodo smo nato proučili vpliv hidrofilnosti, hlapnosti in količine koalescenta na tvorbo filma. Rezultati študije kažejo, da se hidrofilni koalescenti zadržujejo bližje površini delcev in tako omogočajo učinkovitejšo tvorbo filma. Ugotovili smo tudi, da do določene mere večja količina in nižja hlapnost koalescentov izboljšata tvorbo filma, vendar pa prevelika količina in uporaba prepočasnih koalescentov povzroča zastajanje topila in s tem dolgoročno mehčanje filma, ki ne doseže optimalne mehanske in kemijske obstojnosti. V disertaciji je tudi predstavljen primer optimizacije realnega zaščitenega premaza na vodni osnovi, kjer smo s pomočjo nove metode poiskali optimalno kombinacijo koalescentov in rezultate dobili desetkrat hitreje kot z uporabo klasičnih razvojnih postopkov. V doktorskem delu sta zajeta dva ključna znanstvena prispevka, in sicer nova metodologija za opazovanje in optimizacijo tvorbe filma pri premazih na vodni osnovi ter opredelitev in razlaga vplivov različnih koalescentov na stabilnost in lastnosti vodnih disperzij polimernih veziv.
Ključne besede: elektrokemijska impedančna spektroskopija, koalescent, premazi na vodni osnovi, stabilnost disperzije, tvorba filma
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 529; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

8.
Jedan tip imeničkih složenica u kajkavskome književnom jeziku
Barbara Štebih Golub, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek je tematsko vezan na en tip samostalniških zloženk v kajkavskem knjižnem jeziku, standardiziranem idiomu, ki je imel vlogo knjižnega jezika na območju severozahodne Hrvaške v obdobju od 16. stoletja do 30-ih let 19. stoletja in oblikovanja hrvaškega standardnega jezika na štokavski osnovi. Iz doslej objavljenih zvezkov Rječnika hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika in kartoteke Inštituta za hrvaški jezik in jezikoslovje je izpisan korpus 300 samostalniških zloženk, ki imajo na prvem mestu samostalniško, na drugem mestu pa glagolsko sestavino in so nastale z medponsko-priponsko tvorbo. V prispevku je analizirana njihova struktura, dodan pa je tudi abecedni popis pripon, aktivnih pri njihovi tvorbi. Ker je zlaganje opredeljeno kot redek tvorbeni postopek slovanskih jezikov, so v prispevku obravnavani tudi vzroki za njihovo številčnost v kajkavskem knjižnem jeziku. Z namenom ugotoviti, ali gre za hapakse posameznih avtorjev in leksikografov, so analizirani viri, v katerih so prisotni, in njihova potrditev. Izpostavljena je tudi možnost, da je bil povod za njihov nastanek kalkiranje latinskih in nemških modelov.
Ključne besede: kajkavski knjižni jezik, samostalniške zloženke, medponsko-priponska tvorba, hapaksi, kalki
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 170; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (470,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Učinkovitost različnih terminov in višin košenje na rast in razvoj pelinolistne ambrozije (ambrosia artemisiifolia l.)
Blažka Šutar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil preučiti, kakšen je optimalen čas košnje ambrozije ter višina odkosa, da bi preprečili širjenje ambrozije na druge lokacije in njene škodljive vplive na zdravje ljudi. V ta namen smo izvedli lončni poskus z več dejavniki. Prvi dejavnik je bil višina mesta odkosa od tal (4 ali 8 cm od tal), drugi višina rastlin ambrozije, ko se izvede prvi odkos, in termin, ko se odkos ponovi (5 ali 10 tednov). Ambrozija je tekmovala s trpežno ljuljko (Lolium perenne L.), kanadsko hudoletnico (Conyza canadensis L.) in belo metliko (Chenopodium album L.). Rez s škarjami je bila simulacija košnje. Na koncu rastne dobe smo odstranili nadzemni del rastlin ambrozije in izvedli ocene števila semen, ki so jih oblikovale rastline,ter mase nadzemnega dela. Rezultati kažejo, da ima tekmovanje ambrozije z drugimi pleveli značilen vpliv na razvoj. Priporočljiva je čim kasnejša košnja, da zmanjšamo višino rastlin in število oblikovanih semen do konca rastne sezone. Rastline, ki so bile ponovno obrezane po 10 tednih, do polovice oktobra ne nadoknadijo velike nadzemne mase. Zaključujemo, da nižja točka reza (4 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije v monokulturi, obratno pa višja rez (8 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije z drugim plevelom. Regeneracija rastlin do konca rastne sezone je težja po poznejši rezi. Poskus kaže, da je z dvema fenološko natančno prilagojenima košnjama možno skoraj 100 % preprečiti cvetenje in oblikovaje semen ambrozije.
Ključne besede: Ambrosia artemisiifolia /zatiranje / košnja / cvetenje / tvorba semena
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 248; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

10.
Interaktivna tvorba in prikaz obsežnih področij geometrijsko raznolikih dreves
Štefan Kohek, 2019, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov pristop za upodabljanje obsežnejših področij geometrijsko raznolikih dreves. Najprej predstavimo nov pristop za tvorbo geometrijskih modelov dreves, ki deluje s simulacijo toka delcev v smeri od listja proti deblu in tako omogoča določitev oblike drevesa na podlagi ovojnice krošnje. V nadaljevanju predlagamo vzporedno implementacijo za grafične procesne enote, ki omogoča interaktivno tvorbo geometrijsko raznolikih dreves med samim upodabljanjem brez opaznih zakasnitev. Večje število dreves prikažemo z interaktivno hitrostjo tako, da bližnja drevesa prikažemo v višjem nivoju podrobnosti in oddaljena v nižjem nivoju podrobnosti brez potrebe po obdelavi že ustvarjenih geometrijskih podatkov. Ker pri upodabljanju obsežnih gozdnih področij z geometrijskim pristopom ne moremo tvoriti vseh dreves naenkrat, v nadaljevanju disertacije predlagamo še nov pristop za volumetrično upodabljanje krošenj najbolj oddaljenih dreves znotraj grafičnega cevovoda. Predlagani pristop tvori listje implicitno med delovanjem algoritma metanja žarkov na grafični procesni enoti in ne zahteva tvorbe geometrijskih podatkov vnaprej. Tudi pri tem pristopu izhajamo iz opisa ovojnice krošnje, s čimer dosežemo enak videz krošenj kot v primeru tvorbe geometrijskih podatkov dreves. V nadaljevanju oba pristopa združimo v celovit pristop za interaktivno sprotno tvorbo in upodabljanje večjega števila dreves med sprehodom po sceni. V eksperimentalnem delu doktorske disertacije ovrednotimo hitrost tvorbe in upodabljanja dreves, s čimer demonstriramo primernost predlaganega pristopa za interaktivno upodabljanje večjega števila dreves. Na trenutno dostopni strojni opremi lahko tvorimo drevesa, sestavljena iz več kot 400.000 členkov, v manj kot 25 ms, kar omogoča sprotno tvorbo večjega števila dreves med upodabljanjem. S tem ko tvorimo drevesa neposredno v želenem nivoju podrobnosti, oddaljena drevesa ustvarimo in prikažemo v krajšem času. Na koncu še pokažemo, da je volumetrično upodabljanje krošenj oddaljenih dreves brez vmesne tvorbe geometrijskih podatkov hitrejše kot na podlagi vnaprej pripravljenih geometrijskih podatkov.
Ključne besede: algoritmi, modeliranje in simulacija, tvorba dreves, simulacija toka delcev, GPU, GPGPU, paralelno računanje, nivo podrobnosti, volumetrično upodabljanje, grafični cevovod, algoritem metanja žarkov
Objavljeno: 11.07.2019; Ogledov: 270; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (23,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici