1. Uporaba aplikacij za zmenke v povezavi s tveganim spolnim vedenjem ter samospoštovanjem pri mladih odraslih : magistrsko deloNika Koder, 2024, magistrsko delo Opis: Aplikacije za zmenke so že dolgo prisotne v naši družbi in so za marsikoga postale ena izmed glavnih platform za spoznavanje morebitnih romantičnih partnerjev. V tujini lahko na to temo opazimo že veliko raziskav, kar pa pri nas ne drži. Namen te raziskave je bil tako preučiti nekatere vidike uporabe aplikacij za zmenke v Sloveniji v povezavi s tveganim spolnim vedenjem in samospoštovanjem pri uporabnikih. Raziskava je bila prečna, udeleženci so sodelovali prostovoljno, vprašalnike pa so reševali preko spletnega orodja 1ka. Poleg demografskih vprašanj in vprašanj o uporabi aplikacij za zmenke so udeleženci rešili še Lestvico tveganih spolnih vedenj, Rosenbergovo lestvico samospoštovanja in Lestvico motivov uporabe Tinderja. Sodelovalo je 280 mladih med 18 in 30 letom (M = 24,6; SD = 2,96). Od tega je bilo 198 žensk in 81 moških, en udeleženec pa je pri spolu označil »drugo«. Trenutnih uporabnikov je bilo 51 (18,2 %), nekdanjih uporabnikov 87 (31,1 %), 142 (50,7 %) udeležencev pa aplikacij za zmenke ni uporabljalo nikoli. Na našem vzorcu smo odkrili pogosta srečanja v živo, spolne odnose z drugimi uporabniki in presenetljiv odstotek romantičnih razmerij, ki so se vzpostavila kot posledica uporabe aplikacij za zmenke. Uporabniki so bili v večji meri moški, samski in so živeli sami, pri tem pa se je izkazalo, da imajo moški in ženske drugačne motive za uporabo. Z neuporabniki so se razlikovali v številu bivših spolnih partnerjev, v samospoštovanju in tveganem spolnem vedenju pa razlik nismo opazili. Tvegano spolno vedenje se pri uporabnikih ni razlikovalo glede na spol, se pa je razlikovalo glede na motiv uporabe. Prav tako je bilo tvegano spolno vedenje pri uporabnikih pomembno povezano s številom spolnih partnerjev, ne pa tudi z dnevno uporabo aplikacij. Samospoštovanje pri uporabnikih ni kazalo pomembnih razlik glede na spol, prav tako pa tudi ni kazalo pomembnih povezav s tveganim spolnim vedenjem. Aplikacije za zmenke so se tako izkazale kot uspešen medij za povezovanje ljudi, negativnih povezav, ki so bile odkrite v prejšnjih raziskavah, pa na našem vzorcu nismo opazili. Podane so tudi praktične implikacije, pomanjkljivosti raziskave in ideje za prihodnje raziskave. Ključne besede: aplikacije za zmenke, tvegano spolno vedenje, samospoštovanje, mladi odrasli Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. Samoregulacija in samokontrola v povezavi s tveganim spolnim vedenjemAlja Nedelko, 2019, magistrsko delo Opis: Tvegano vedenje je pogosto predvsem med mladostniki, vendar zelo pogosto pusti posledice v kasnejših življenjskih obdobjih. Tvegano spolno vedenje je tesno povezano s samoregulacijo in samokontrolo, ki se oblikujeta od otroštva pa vse do odraslosti. Starši igrajo pomembno vlogo pri seznanjanju otrok s tveganim spolnim vedenjem in deloma tudi pri tem, do katere mere se bo pri otroku razvila samoregulacija in samokontrola. Namen naše magistrske naloge je bil ugotoviti, kako se samoregulacija in samokontrola povezujeta s tveganim spolnim vedenjem. Podatke smo pridobili s tremi vprašalniki (Vprašalnik samoregulacije – ASRI, Lestvica samokontrole in Vprašalnik tveganega spolnega vedenja – SRS). V raziskavo so bili vključeni dijaki, ki obiskujejo gimnazijo na območju Podravske regije. Rezultati so pokazali, da se višja izražena stopnja samoregulacije in samokontrole med mladostniki povezuje z nižjo stopnjo vpletenosti v tvegana spolna vedenja. Pokazale so se statistično pomembne razlike med spoloma, kjer smo ugotovili, da so fantje tisti, ki so bolj vpleteni v tvegana spolna vedenja kot dekleta. Prav tako so se pokazale statistično pomembne razlike med spoloma v smeri, da so fantje tisti, ki so pogosteje vpleteni v nezaščitene spolne odnose. Rezultati so v večji meri potrdili naše hipoteze in predvidevanja. Izsledki raziskave so ključni predvsem za ozaveščanje mladostnikov in staršev o tveganem spolnem vedenju. Ključne besede: samoregulacija, samokontrola, tvegano spolno vedenje, mladostništvo, tvegano vedenje Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 1458; Prenosov: 214
Celotno besedilo (902,12 KB) |
3. Velikih pet osebnostnih dimenzij in tvegano vedenjeMonika Brdnik, 2019, magistrsko delo Opis: Namen tega magistrskega dela je bil preveriti povezave med velikimi petimi osebnostnimi dimenzijami, izbranimi oblikami tveganega vedenja in zaznavo tveganosti vedenja. Dodatno so bile ugotavljane tudi povezave med že naštetimi konstrukti, spolom, starostjo in religioznostjo.
Vzorec je sestavljalo 187 udeležencev. Za preverjanje velikih petih osebnostnih dimenzij je bil uporabljen vprašalnik BFI (John, Donahue in Kentle, 1991), za preverjanje tveganega vedenja in njegove zaznave vprašalnik DOSPERT (Blais in Weber, 2006), za preverjanje tveganega uživanja alkohola vprašalnik AUDIT-C, za preverjanje religioznosti, kajenja in uživanja prepovedanih substanc so bila sestavljena lastna vprašanja. Ugotovljene so bile razlike v zaznavanju tveganega vedenja in v udeleževanju v tveganih vedenjih med spoloma – ženske so vedenja zaznavale kot bolj tvegana, medtem ko so se moški bili bolj pripravljeni udeleževati v različnih vrstah tveganega vedenja. Pri obeh spolih je bilo ugotovljeno, da zaznava tveganosti posameznih vedenj s starostjo narašča, udeleževanje v le-teh pa upada. Ugotovljene so bile razlike med nereligioznimi in religioznimi posamezniki, saj so bili slednji manj pripravljeni tvegati. Opažena je bila tudi precejšnja razširjenost tveganega uživanja alkohola (prisotno v 46,5% celotnega vzorca). Kljub poskusom na podlagi osebnostnih dimenzij ni bilo možno sklepati o signifikantni napovedni vrednosti za tvegana vedenja. Odkrite so bile pozitivne povezave med odprtostjo, ekstravertnostjo in skupnim tveganim vedenjem, medtem ko med skupnim tveganim vedenjem, nevroticizmom, sprejemljivostjo in vestnostjo, niso bile ugotovljene nobene signifikantne povezave. Posamezne osebnostne dimenzije so se povezovale s posameznimi poddimenzijami tveganega vedenja. Ključne besede: tvegano vedenje, osebnostne lastnosti, religioznost Objavljeno v DKUM: 13.03.2019; Ogledov: 2571; Prenosov: 308
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. Pogostost uživanja alkohola med mladostnikiJernej Majcen, 2019, diplomsko delo Opis: Uvod: Alkohol je v svetu šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo smrt in bolezni, v Evropi tretji, med mladimi v Evropi pa prvi. Namen diplomskega dela je bil raziskati uživanje alkohola med mladostniki in ugotoviti koliko izmed njih tvegano uživa alkohol.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela s študijem strokovne slovenske in tuje literature, za raziskovalni del pa kvantitativno metodologijo. Kot instrument raziskave smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik Alcohol use disorders identification test [AUDIT], ki ga je razvila Svetovna zdravstvena organizacija za odkrivanje tveganega uživanja alkohola. Raziskava je bila izvedena meseca maja 2018, v njej je sodelovalo 43 dijakov.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da po ocenjevalni lestvici AUDIT vprašalnika pri 43 odstotkih anketiranih oseb obstaja povečano tveganje za nastanek socialnih in medicinskih problemov zaradi pitja alkohola. Oseb, ki kažejo povečano verjetnost za škodljivo pitje alkohola ali celo odvisnost je 17 odstotkov. Oseb, ki ne uživajo alkohola tvegano je 40 odstotkov.
Diskusija in zaključek: Glede na rezultate raziskave in primerjave z drugimi ugotavljamo, da trend uživanja alkohola med mladimi ne upada. Posledično se postavlja vprašanje učinkovitosti preventivnih zdravstvenih programov. Ključne besede: tvegano pitje, zdravstvena vzgoja mladih, tvegano vedenje, problematika mladih, dovoljene droge Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1915; Prenosov: 336
Celotno besedilo (578,43 KB) |
5. Tvegano vedenje, iskanje dražljajev in prizadevni nadzor skozi obdobje mladostništva in zgodnje odraslostiMaja Mataln, 2018, magistrsko delo Opis: Raziskovalna naloga ima tri glavne namene. Prvi namen je preveriti veljavnost in zanesljivost inštrumentov. Drugi namen je preveriti razlike v odnosu do tveganega vedenja, iskanja dražljajev in prizadevnem nadzoru glede na spol in med razvojnimi obdobji ter preveriti, ali prihaja do razlik pri vključevanju v tvegano vedenje glede na socialno-ekonomski status. Tretji namen je proučiti odnos vključenih spremenljivk ter mediatorsko vlogo zaznavanja tveganja in koristi tveganja v odnosu med iskanjem dražljajev in tveganim vedenjem.
Vzorec je sestavljalo 412 udeležencev. Uporabili smo vprašalnik tveganega vedenja (DOSPERT), kratko lestvico iskanja dražljajev (BSSS-8), vprašalnik temperamenta za zgodnje mladostništvo (EASTQ-R) in vprašalnik temperamenta za obdobje odraslosti (ATQ), ki so se izrazili kot veljavni. Razlike med razvojnima obdobjema so se izrazile v odnosu do tveganega vedenja in iskanja dražljajev, medtem ko razlike socialno-ekonomskega statusa pri vključevanju v tvegano vedenje niso bile statistično pomembne. Razlike glede na spol so se izrazile v odnosu do tveganega vedenja, medtem ko v iskanju dražljajev in prizadevnem nadzoru niso bile statistično pomembne. Odnos prizadevnega nadzora z iskanjem dražljajev in tveganim vedenjem je odvisen od razvojnega obdobja. Iskanje dražljajev se pozitivno povezuje s tveganim vedenjem in koristmi tveganja ter negativno z zaznavanjem tveganja. Prav tako ugotavljamo, da sta koristi tveganja in zaznavanje tveganja mediatorja odnosa med iskanjem dražljajev in tveganim vedenjem. Ključne besede: Tvegano vedenje, zaznavanje tveganja, koristi tveganja, iskanje dražljajev, prizadevni nadzor, DOSPERT, BSSS-8. Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1568; Prenosov: 293
Celotno besedilo (1,50 MB) |
6. Povezava družinskih procesov in osebnostnih značilnosti s tveganimi vedenji v mladostništvuTamara Zorko, 2018, magistrsko delo Opis: Mladostništvo je najbolj rizično razvojno obdobje za pojav tveganega vedenja, ki se pogosto prenaša tudi v kasnejša življenjska obdobja in ima številne negativne posledice tako za posameznika kot za njegovo okolico. Za učinkovito preprečevanje omenjenega vedenja je ključno ustrezno identificiranje občutljivih mladostnikov. Namen magistrskega dela je bil pojasniti vlogo družinski procesov in osebnostnih značilnosti pri pojavu tveganega vedenja. Vzorec je sestavljalo 185 mladostnikov. Uporabljeni so bili vprašalnik družinskih procesov (AFP), vprašalnik osebnostih značilnosti (BFI) ter vprašalnik tveganega vedenja (ARQ). Za preverjanje hipotez so bili uporabljeni t-test, Mann-Whitneyjev U test, korelacije ter multipla regresija. Izkazalo se je, da se tvegano vedenje negativno povezuje z bližino in podporo v družini, s sprejemljivostjo in vestnostjo ter pozitivno s konfliktom v družini in ekstravertnostjo. Ekstravertnost in odprtost se pozitivno povezujeta z iskanjem vznemirjenja, nevroticizem pa z antisocialnim vedenjem. Rezultati kažejo tudi, da se prepričanje o tveganosti negativno povezuje s tveganim vedenjem ter pozitivno z vestnostjo in nevroticizmom. Prav tako prepričanje o tveganosti negativno napoveduje tvegano vedenje, konflikt v družini in ekstravertnost pa ga napovedujeta pozitivno. Ugotovili smo tudi razlike med spoloma v prepričanju o tveganosti. Rezultati sicer nakazujejo tudi na razlike med spoloma v tveganem vedenju, vendar se te niso izkazale kot statistično pomembne. Omenjene ugotovitve odpirajo možnosti oblikovanja ustreznih preventivnih programov ter intervencij za preprečevanje tveganega vedenja pri mladostnikih. Ključne besede: mladostništvo, tvegano vedenje, prepričanje o tveganosti, družinski procesi, osebnostne značilnosti, velikih pet faktorjev osebnosti Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1623; Prenosov: 283
Celotno besedilo (864,60 KB) |
7. POVEZANOST MED TVEGANIM SPOLNIM VEDENJEM IN NAVEZANOSTJO V ODRASLOSTIJasna Lamut, 2016, magistrsko delo Opis: S tveganim spolnim vedenjem se posameznik izpostavlja možnostim, da bo utrpel posledice takšnega vedenja. Tovrstne posledice lahko segajo na različna področja življenja in se nanašajo na fizični, zdravstveni, legalni ali socialni nivo življenja. Da bi razumeli pojavnost tveganega spolnega vedenja, je potrebno raziskovanje družbenih in individualnih dejavnikov, ki utegnejo doprinesti k pojavnosti le-tega. Eden izmed teh dejavnikov je tudi kakovost navezanosti. Rezultati raziskav kažejo, da med kakovostjo navezanosti in nekaterimi oblikami spolnega vedenja obstajajo statistično pomembne povezave. Namen te raziskave je bil preveriti povezanost med spremenljivkama navezanosti in tveganega spolnega vedenja v mlajši odraslosti. V raziskavo je bil vključen neklinični slučajni vzorec 181 študentov mariborskih fakultet, od tega 77,3% žensk in 22,7% moških. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz zanesljivih in veljavnih merskih pripomočkov, ki sprašujejo po tveganem spolnem vedenju (SRS), po doživljanju odnosov z bližnjimi (ECR-R), po iskanju spolnih senzacij (SSSS) in še po nekaterih drugih oblikah vedenj, povezanih s spolnostjo. Predpostavljene hipoteze so bile deloma potrjene. Statistična analiza je pokazala, da med dimenzijama navezanosti in nekaterimi tveganimi oblikami spolnega vedenja obstajajo blage, a statistično pomembne pozitivne povezave. Med dimenzijo izogibanja in tveganim spolnim vedenjem so v večini primerov obstajale močnejše in statistično pomembnejše pozitivne povezave, kakor med dimenzijo anksioznosti in tveganim spolnim vedenjem. Za zaključevanje o odnosu med dimenzijama navezanosti in tveganim spolnim vedenjem je potrebno nadaljnje raziskovanje. Ključne besede: Navezanost, dimenzije navezanosti, tvegano spolno vedenje, iskanje spolnih senzacij. Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 1685; Prenosov: 288
Celotno besedilo (1,89 MB) |