Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen tega magistrskega dela je bil preveriti povezave med velikimi petimi osebnostnimi dimenzijami, izbranimi oblikami tveganega vedenja in zaznavo tveganosti vedenja. Dodatno so bile ugotavljane tudi povezave med že naštetimi konstrukti, spolom, starostjo in religioznostjo. Vzorec je sestavljalo 187 udeležencev. Za preverjanje velikih petih osebnostnih dimenzij je bil uporabljen vprašalnik BFI (John, Donahue in Kentle, 1991), za preverjanje tveganega vedenja in njegove zaznave vprašalnik DOSPERT (Blais in Weber, 2006), za preverjanje tveganega uživanja alkohola vprašalnik AUDIT-C, za preverjanje religioznosti, kajenja in uživanja prepovedanih substanc so bila sestavljena lastna vprašanja. Ugotovljene so bile razlike v zaznavanju tveganega vedenja in v udeleževanju v tveganih vedenjih med spoloma – ženske so vedenja zaznavale kot bolj tvegana, medtem ko so se moški bili bolj pripravljeni udeleževati v različnih vrstah tveganega vedenja. Pri obeh spolih je bilo ugotovljeno, da zaznava tveganosti posameznih vedenj s starostjo narašča, udeleževanje v le-teh pa upada. Ugotovljene so bile razlike med nereligioznimi in religioznimi posamezniki, saj so bili slednji manj pripravljeni tvegati. Opažena je bila tudi precejšnja razširjenost tveganega uživanja alkohola (prisotno v 46,5% celotnega vzorca). Kljub poskusom na podlagi osebnostnih dimenzij ni bilo možno sklepati o signifikantni napovedni vrednosti za tvegana vedenja. Odkrite so bile pozitivne povezave med odprtostjo, ekstravertnostjo in skupnim tveganim vedenjem, medtem ko med skupnim tveganim vedenjem, nevroticizmom, sprejemljivostjo in vestnostjo, niso bile ugotovljene nobene signifikantne povezave. Posamezne osebnostne dimenzije so se povezovale s posameznimi poddimenzijami tveganega vedenja.
Ključne besede: tvegano vedenje, osebnostne lastnosti, religioznost
Objavljeno: 13.03.2019; Ogledov: 1372; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Raziskovalna naloga ima tri glavne namene. Prvi namen je preveriti veljavnost in zanesljivost inštrumentov. Drugi namen je preveriti razlike v odnosu do tveganega vedenja, iskanja dražljajev in prizadevnem nadzoru glede na spol in med razvojnimi obdobji ter preveriti, ali prihaja do razlik pri vključevanju v tvegano vedenje glede na socialno-ekonomski status. Tretji namen je proučiti odnos vključenih spremenljivk ter mediatorsko vlogo zaznavanja tveganja in koristi tveganja v odnosu med iskanjem dražljajev in tveganim vedenjem. Vzorec je sestavljalo 412 udeležencev. Uporabili smo vprašalnik tveganega vedenja (DOSPERT), kratko lestvico iskanja dražljajev (BSSS-8), vprašalnik temperamenta za zgodnje mladostništvo (EASTQ-R) in vprašalnik temperamenta za obdobje odraslosti (ATQ), ki so se izrazili kot veljavni. Razlike med razvojnima obdobjema so se izrazile v odnosu do tveganega vedenja in iskanja dražljajev, medtem ko razlike socialno-ekonomskega statusa pri vključevanju v tvegano vedenje niso bile statistično pomembne. Razlike glede na spol so se izrazile v odnosu do tveganega vedenja, medtem ko v iskanju dražljajev in prizadevnem nadzoru niso bile statistično pomembne. Odnos prizadevnega nadzora z iskanjem dražljajev in tveganim vedenjem je odvisen od razvojnega obdobja. Iskanje dražljajev se pozitivno povezuje s tveganim vedenjem in koristmi tveganja ter negativno z zaznavanjem tveganja. Prav tako ugotavljamo, da sta koristi tveganja in zaznavanje tveganja mediatorja odnosa med iskanjem dražljajev in tveganim vedenjem.
Ključne besede: Tvegano vedenje, zaznavanje tveganja, koristi tveganja, iskanje dražljajev, prizadevni nadzor, DOSPERT, BSSS-8.
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 551; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: S tveganim spolnim vedenjem se posameznik izpostavlja možnostim, da bo utrpel posledice takšnega vedenja. Tovrstne posledice lahko segajo na različna področja življenja in se nanašajo na fizični, zdravstveni, legalni ali socialni nivo življenja. Da bi razumeli pojavnost tveganega spolnega vedenja, je potrebno raziskovanje družbenih in individualnih dejavnikov, ki utegnejo doprinesti k pojavnosti le-tega. Eden izmed teh dejavnikov je tudi kakovost navezanosti. Rezultati raziskav kažejo, da med kakovostjo navezanosti in nekaterimi oblikami spolnega vedenja obstajajo statistično pomembne povezave. Namen te raziskave je bil preveriti povezanost med spremenljivkama navezanosti in tveganega spolnega vedenja v mlajši odraslosti. V raziskavo je bil vključen neklinični slučajni vzorec 181 študentov mariborskih fakultet, od tega 77,3% žensk in 22,7% moških. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz zanesljivih in veljavnih merskih pripomočkov, ki sprašujejo po tveganem spolnem vedenju (SRS), po doživljanju odnosov z bližnjimi (ECR-R), po iskanju spolnih senzacij (SSSS) in še po nekaterih drugih oblikah vedenj, povezanih s spolnostjo. Predpostavljene hipoteze so bile deloma potrjene. Statistična analiza je pokazala, da med dimenzijama navezanosti in nekaterimi tveganimi oblikami spolnega vedenja obstajajo blage, a statistično pomembne pozitivne povezave. Med dimenzijo izogibanja in tveganim spolnim vedenjem so v večini primerov obstajale močnejše in statistično pomembnejše pozitivne povezave, kakor med dimenzijo anksioznosti in tveganim spolnim vedenjem. Za zaključevanje o odnosu med dimenzijama navezanosti in tveganim spolnim vedenjem je potrebno nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Navezanost, dimenzije navezanosti, tvegano spolno vedenje, iskanje spolnih senzacij.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 965; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,89 MB)