| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 564
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Tveganje za razvoj erizipela pri pacientih z limfedemom
Barbara Bokal, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Limfedem je kronično otekanje tkiva, ki nastane zaradi zmanjšane limfne funkcije. Kadar je limfedem prisoten na spodnjih okončinah, se pogosto razvije erizipel. To je akutna bakterijska, negnojna okužba, ki prizadene zgornji dermis, lahko pa se razširi tudi na površinske kožne limfne žile. Za obvladovanje erizpela so pomembni zdravstvenovzgojni ukrepi glede nege kože, preprečevanja limfedema ter prepoznavanja znakov in simptomov erizipela. Metode: Izvedli smo sistematični pristop z metodo pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Wiley Online Library, Scopus in CINAHL. Kritična ocena člankov je bila izvedena s pomočjo orodja JBI. Izvedena je bila tudi sinteza podatkov. Rezultati: V tematsko sintezo smo vključili sedem člankov. Vse presečne raziskave, razen ene, so izpolnjevale šest meril izmed osmih. Edina kvalitativna raziskava je bila ocenjena s 6/10. Retrospektivni raziskavi sta bili ocenjeni s šest oziroma sedem od enajstih meril. Oblikovali smo eno glavno temo, in sicer tveganje za razvoj erizipela pri pacientih z limfedemom, in štiri podteme, tj.: dejavniki tveganja za razvoj erizipela, izvor nastanka erizipela, preprečevanje nastanka erizipela in značilnosti erizipela, s katerimi lažje razumemo, ali so odrasli pacienti, ki jim je bil diagnosticiran limfedem, izpostavljeni tveganju za razvoj erizipela. Razprava in sklep: Pri pacientih, ki jim je bil diagnossticiran limfedem, se pogosto razvije tudi erizapel. Pomembno je, da so pacienti seznanjeni, kateri so zgodnji znaki erizipela, tin da znajo poiskati zdravniško pomoč, saj ponovitev erizipela predstavlja pomemben delež vseh hospitalizacij.
Ključne besede: limfedem, erizipel, tveganje, diagnosticiranje, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 58; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1021,53 KB)

2.
Zaznana tveganja študentov, ki so bili na študentski izmenjavi
Daša Pavlič, 2022, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela sem razložila, kaj so študentske izmenjave, in naštela ter opisala najpogostejše oz. najbolj poznane programe študentskih izmenjav. V nadaljevanju dela sem opisala zaznana tveganja in jih opredelila glede na vrste tveganja. Raziskala in naštela sem najpogostejše oblike strategij za obvladovanje tveganj in v teoretičen del vključila lastno izkušnjo s študentsko izmenjavo. Praktičen del diplomskega dela vključuje raziskavo, ki sem jo opravila s pomočjo ankete o zaznanih tveganjih, ki so jih doživeli študenti iz različnih držav, preden so odšli na študentsko izmenjavo v Lizbono. Omenjeno destinacijo sem izbrala zato, ker sem tam tudi sama opravljala študentsko izmenjavo in sem posledično tako lažje prišla v stik s študenti, ki so rešili mojo anketo. Vprašanja v anketi so se nanašala na štiri ključna tveganja, in sicer na finančno, psihosocialno, funkcionalno in časovno tveganje. Zanimalo me je, če se tveganja razlikujejo glede na države in kontinente, iz katerih prihajajo študenti, ter katero tveganje bo najbolj izstopalo oz. bo označeno za najpogostejše tveganje pred študentsko izmenjavo.
Ključne besede: študentska izmenjava, zaznano tveganje, strategije obvladovanja tveganj.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 95; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Vpliv splošne anestezije na pojav demence
Petra Čoh, 2021, diplomsko delo

Opis: Demenca postaja vedno večja zdravstvena in družbena problematika po svetu. Obolelih za demenco je vedno več, glavni vzrok za njen nastanek pa še ni odkrit. Namen zaključnega dela je raziskati tveganje za pojav demence po splošni anesteziji. Metode: Izvedeni so bili sistematični pregled, analiza in sinteza literature, ki se je nanašala na povezavo med splošno anestezijo in demenco. Pregledana je bila literatura z obravnavnega področja in izvedena je bila analiza pridobljenih virov glede na ustreznost zastavljene iskalne strategije. Izbrani članki so bili analizirani, rezultati pa prikazani v skupni tabeli z ugotovljenimi značilnostmi. Vsaka študija je bila razvrščena po hierarhiji dokazov in ocenjena po kakovosti. S pomočjo tematske analize so bile na koncu sintetizirane ugotovitve. Rezultati: Po pregledu šestih identificiranih študij je bila glavna kategorija, poimenovana »tveganje za pojav demence po splošni anesteziji«, razdeljena v več podkategorij. Ugotovljeno je bilo, da je tveganje za pojav demence po splošni anesteziji odvisno od vrste anestetika, vrste demence, demografskih značilnosti, pridruženih bolezni ali poškodb, števila izpostavljenosti splošni anesteziji, vrste operacije, trajanja splošne anestezije in posledic splošne anestezije, ki niso zanesljivo povezane z demenco, vendar nanjo vplivajo. Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da splošna anestezija vpliva na pojav demence in da se tveganje za ta pojav veča. Natančnega vzroka za to dogajanje nismo ugotovili, saj na to vpliva več dejavnikov. Nadaljnje raziskave na to temo se nam zdijo pomembne, saj natančen vzrok za pojav demence postaja vedno večji zdravstveni problem.
Ključne besede: tveganje, anestezija, sindrom postoperativne kognitivne disfunkcije, kognitivni upad.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 242; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Likvidnost in plačilna sposobnost v mikro in malih do srednje velikih podjetjih
Anja Kešpret, 2021, magistrsko delo

Opis: Podjetja so tekom svojega poslovanja ves čas podvržena spremembam na trgu in v okolju, v katerem delujejo. Sodelovanje in prilagajanje z okoljem poslovanja bi moralo biti zanesljivo, vendar je to v praksi pogosto težko izvedljivo. Nepredvidljive spremembe lahko vodijo do težav, ki ogrožajo osnovne cilje podjetij, kot so rast, razvoj in obstanek na trgu. Podjetje se lahko nemoteno razvija in raste samo, če je dovolj finančno stabilno, kar pa zagotavlja z dobro likvidnostjo in plačilno sposobnostjo. Likvidno in plačilno sposobno podjetje bo na trgu uživalo zaupanje, bonitete in konkurenčnost v panogi. V preteklosti so zaradi narave poslovanja likvidnostne šoke bolje preživela velika podjetja. V Sloveniji prevladujejo predvsem mala do srednje velika podjetja, mikro podjetja in samostojni podjetniki. Pri manjših podjetjih je pogosto vpliv razmer na trgu še toliko večji, saj ne razpolagajo s tako veliko bilančno vsoto in so pogosto odvisna od manjšega števila poslovnih partnerjev oz. strank kot recimo velika podjetja in korporacije. V magistrskem delu bomo tako spoznali najpogostejša finančna tveganja, s katerimi se podjetja srečujejo na svoji poslovni poti. Podrobneje se bomo osredotočili na pojma likvidnosti in plačilne sposobnosti ter na tveganja, povezana z njima. V empiričnem delu raziskave bomo na primeru mikro in srednje velikega slovenskega podjetja naredili analizo likvidnosti in plačilne sposobnosti, ter raziskali, kako se odgovorni v posameznem podjetju soočajo z omenjenimi tveganji.
Ključne besede: likvidnost, plačilna sposobnost, finančna tveganja, financiranje, likvidnostno tveganje
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 258; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
Posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev : doktorska disertacija
Mojca Tancer Verboten, doktorska disertacija

Opis: Posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev izvirajo iz posebnega statusa univerz, na katerih delujejo, saj to niso samo institucije posebnega pomena, temveč imajo določeno univerzitetno avtonomijo, ki je v posameznih državah različno definirana in pravno normirana. Ustava Republike Slovenije določa, da so državne univerze in državne visoke šole avtonomne. Kljub dejstvu, da Ustava Republike Slovenije slovenskim državnim univerzam priznava institucionalno avtonomijo in jo na splošno definira v ZVis, je zaradi popolne regulacije posameznih področij prekomerno omejena z zakonsko ureditvijo nekaterih vidikov delovnih razmerij visokošolskih učiteljev. Kadrovska avtonomija univerz naj bi predstavljala visoko stopnjo samoregulacije na štirih področjih, in sicer pri zaposlitvenih postopkih na univerzi, pri določanju plačnega sistema in politike določanja plač, pri pristojnosti univerze za določanje lastnih kriterijev za napredovanje ter možnosti univerz v postopkih prenehanja delovnih razmerij, vendar prihaja v Republiki Sloveniji do posegov v avtonomijo univerze. Slovensko visokošolsko pravo ne pozna koncepta zakona o univerzi, v katerem bi bile urejene vse posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev, ki ne morejo biti prepuščene splošni delovnopravni in uslužbenski zakonodaji. Posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev so vprašanja, ki so bila v preteklem razvoju visokošolskega prava neustrezno določena ali sploh niso bila vključena v visokošolsko zakonodajo. Posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev je zaslediti pri postopku zaposlitve, pri izvolitvi v naziv, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta, pri definiranju delovnih obveznosti in določitvi delovnega časa, ki terja specialno ureditev, ki izhaja iz narave dela visokošolskih učiteljev. Posebno ureditev terja tudi atipična oblika dela na domu, ki je vezana na znanstvenoraziskovalno delo visokošolskega učitelja. Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega procesa na univerzah, kar pomeni, da je za njih izobraževanje nujno potrebno, še posebej je izpostavljen mednarodno uveljavljen institut sobotnega leta (sabbatical), kjer zakonska (ne)ureditev pušča pravno praznino. Prenehanje delovnega razmerja in poseg v socialno varnost je pomemben institut tudi za visokošolskega učitelja, predvsem pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga izgube naziva ter iz razloga "prisilne upokojitve."
Ključne besede: visokošolski učitelji, delovnopravni položaj, kadrovska avtonomija univerz, delovne obveznosti visokošolskih učiteljev, izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, določitev delovnega časa visokošolskih učiteljev, tveganje prekarnosti za visokošolske učitelje, disertacije
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 352; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

6.
Računovodske in davčne posledice naravnih nesreč
Nika Janša, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ko so zaradi klimatskih in drugih sprememb naravne nesreče vse bolj pogoste. Podnebni scenariji kažejo, da bodo v Sloveniji zaradi globalnih podnebnih sprememb prihodnja desetletja toplejša, vse več bo poplav in skrajnih vremenskih pojavov, na kar se moramo pripraviti. Lahko rečemo, da je Slovenija globalno slabo pripravljena na podnebne spremembe, okolijski ukrepi pa bodo še naprej pomanjkljivi oziroma celo okolju škodljivi. Hkrati pa se bodo posledice naravnih nesreč kazale v obliki nastale škode v gospodarstvu, kmetijstvu in drugod. Naravne nesreče povzročijo škodo v Sloveniji skoraj vsako leto. Posledice naravnih nesreč je treba odpraviti v najkrajšem možnem času in tako preprečiti nastanek dodatne škode. V gospodarstvu je ključnega pomena kakovostna obnova, ki je sicer nekoliko dražja, vendar učinkovitejša. Pravni sistem v Sloveniji omogoča učinkovito pomoč gospodarstvu v primeru naravne nesreče. Sredstva v prvem interventnem ukrepu se dodelijo v prvih mesecih po nastanku nesreče. Drugi interventni ukrep sredstva dodeli na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, vendar je postopek nekoliko daljši, saj sredstva niso takoj na voljo. Kljub nastali škodi in z njo povezanimi odhodki, je lahko poslovni izid iz poslovanja pozitiven, saj lahko posamezniki ter podjetja nastalo škodo zavarujejo, prav tako pa jim na pomoč priskoči država. Poplave, žled in neurja s točo so višje sile, ki v nekaterih primerih dovoljujejo posebno davčno obravnavo. Hkrati pa so naravne nesreče eno izmed meril za odobritev odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega plačila davka. Ker želimo raziskati naravne nesreče in njihov vpliv na okolje v skupini Impol 2000, d. d., bomo v podjetju skušali dobiti informacije o skrbi za okolje in o načrtih za prihodnost glede zmanjšanja negativnih vplivov na okolje. Zanimalo nas bo predvsem, kako obravnavajo naravne nesreče v podjetju in kako poteka odprava posledic naravnih nesreč.
Ključne besede: naravne nesreče, škoda, računovodske posledice, davčne posledice, tveganje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 289; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

7.
Napovedovanje verjetnosti neplačila z nevronskimi mrežami
Urban Rajter, 2021, magistrsko delo

Opis: Umetna inteligenca se nanaša na teorijo in razvoj računalniških sistemov, ki lahko opravljajo naloge, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. Podskupina strojnega učenja je globoko učenje, kjer se umetne nevronske mreže, algoritmi, ki jih navdihujejo človeški možgani, učijo iz velikih količin podatkov. Podobno, kot se ljudje učimo iz izkušenj, bi algoritem globokega učenja večkrat ponovil isto nalogo in jo vsakič nekoliko prilagodil, da bi izboljšal rezultat. V tej magistrski nalogi so predstavljene nevronske mreže, tipi nevronskih mrež in njihova uporaba. Podrobneje je opisana uporaba nevronskih mrež za namene napovedovanja verjetnosti neplačila. Uporabljen je model globoke nevronske mreže na anonimiziranih podatkih podjetja. Opisan je postopek priprave podatkov in postopek učenja modela na vhodnih podatkih. Analiza končnega rezultata pove, da je uporaba nevronskih mrež smiselna, saj algoritem nudi visoko natančnost.
Ključne besede: strojno učenje, nevronske mreže, globoko učenje, globoke nevronske mreže, kreditno tveganje
Objavljeno v DKUM: 02.08.2021; Ogledov: 389; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

8.
OPERATIVNO TVEGANJE PO DIREKTIVI SOLVENTNOST II
Anton Eferl, 2021, magistrsko delo

Opis: Direktiva Solventnost II (v nadaljevanju Solventnost II) je nov zakonodajni in regulativni okvir za delovanje zavarovalnic in pozavarovalnic v Evropski uniji, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2016. Glavni cilj Solventnosti II je zaščita zavarovancev. Ključne spremembe so se izvedle v novih pravilih solventnosti zavarovalnic in njihovem obvladovanju tveganj. V okviru Solventnost II mora posamezna zavarovalnica ali pozavarovalnica opredeliti vsa tveganja, ki se pojavljajo v njej. Tveganja mora kvantitativno in kvalitativno oceniti ter obvladovati. Tako se zavarovalnice ali pozavarovalnice spodbuja, da izrecno opredelijo svojo toleranco in profile tveganja. Solventnost II je postavila zelo dobro izhodišče regulativnega okvirja, še posebej v trenutnih okoliščinah, ko se zavarovalništvo nenehno sooča z večjimi in vsak dan z drugačnimi tveganji. Solventnost II predstavlja izziv pri reformi zavarovalnega nadzora, saj gre za sodoben model upravljanja s tveganji, ki se pojavlja v zavarovalništvu. Njen glavni namen je uskladitev sistema zavarovalnega nadzora v Evropski uniji. Predstavlja tudi sistem zgodnjega opozarjanja, ki združuje zahteve zavarovalnic in pozavarovalnic glede lastnega kapitala in njihove izpostavljenosti tveganju. Za izračun zahtevanega minimalnega kapitala (angl. Minimal Capital Requirement, v nadaljevanju MCR) je potrebno upoštevati celotno izpostavljenost vsem tveganjem, po novem tudi operativna tveganja. Solventnost II vsebuje tudi podrobnejše zahteve glede organizacije zavarovalnih dejavnosti in obseg poročanja zavarovalnic in pozavarovalnic je obsežnejši glede na prejšnji sistem zavarovalnega nadzora, saj gre za zapleten pravni okvir nadzora zavarovalnih poslov. Ta temelji na treh stebrih in se nanašajo na kapitalske zahteve, pogoje upravljanja in zahteve po poročanju. Zahtevani solventnostni kapital (angl. Solvency Capital Requirement, v nadaljevanju SCR) omogoča pokritje izgub in je sestavljen iz osnovnega SCR-ja, kapitalske zahteve za operativno tveganje ter prilagoditve zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov. Operativna tveganja tako vplivajo na sredstva in obveznosti. Za ustrezno in kvalitetno obvladovanje operativnega tveganja morajo zavarovalnice in pozavarovalnice uporabljati vse svoje strokovno znanje in izkušnje. Obvladovanje operativnega tveganja vključuje proces identifikacije, ocenjevanja in spremljanje operativnega tveganja. Vsaka zavarovalnica in pozavarovalnica mora imeti strategijo za ravnanje z operativnim tveganjem, zato je upravljanje ključen proces, ki ga je mogoče razdeliti na več podprocesov. Potreben je strokoven pristop za identifikacijo vseh operativnih tveganj, ki jih je nato potrebno izmeriti in analizirati. Zavarovalnice morajo za uspešno obvladovanje operativnega tveganja imeti stalen in aktiven nadzor nad upravljanjem svojih portfeljev, ki pa so podvrženi zakonskim predpisom.
Ključne besede: Solventnost II, zavarovalništvo, operativno tveganje, identifikacija operativnega tveganja, upravljanje operativnega tveganja
Objavljeno v DKUM: 06.07.2021; Ogledov: 437; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (738,06 KB)

9.
Kdo so poslovni angeli: primer slovenskega poslovnega angela "X"
Brigita Jug, 2021, diplomsko delo

Opis: Financiranje je ključno vprašanje za preživetje in razvoj malih in srednje velikih podjetij. Poslovni angeli imajo ključno vlogo zlasti pri financiranju inovativnih idej z visokim potencialom rasti. Zapolnjujejo finančno vrzel med ustanovitelji, družino in prijatelji na eni strani ter institucionalni skladi tveganega kapitala na drugi strani. So bogate osebe z veliko poslovnimi izkušnjami, pripravljene vlagati in ponuditi svoje bogastvo ter znanje lastnikom in podjetnikom, da ustanovijo ali razvijejo svoje podjetje. Vendar več ko 95 % podjetnikov, ki iščejo sredstva pri poslovnih angelih, tega ne prejmejo in postavljajo vprašanja, ali se lahko ta visoka stopnja zavrnitev zmanjša. Znanstveniki menijo, da se odgovor skriva v razumevanju poslovnih angelov in njihovega postopka odločanja o naložbi ter ugotavljanju vzrokov, zakaj so priložnosti zavrnjene v postopku odločanja. Diplomsko delo je razdeljeno na pet poglavij. V uvodnem delu se posvetimo opisom problema, namena, cilja in hipotez diplomskega projekta, kasneje pa nadaljujemo z omejitvami ter predvidenimi metodami. V drugem poglavju navajamo vrste in načine financiranja podjetja, kjer opisujemo dolžniško in lastniško financiranje. V tretjem in četrtem poglavju se osredotočamo na poslovne angele, in sicer tretje poglavje vključuje teorijo o tem, kdo so poslovni angeli, njihovi investicijski motivi, vrstah poslovnih angelov ter opisu njihovih prednosti in slabosti. V četrtem poglavju pa ugotavljamo, kako in zakaj se poslovni angeli odločijo za investicijo. Tukaj opisujemo proces odločanja poslovnih angelov, njihova merila ocenjevanja donosnosti naložbe in naložbenega tveganja poslovnih angelov. V praktičnem delu diplomskega projekta poskušamo čim bolje predstaviti slovenskega poslovnega angela Branka Drobnaka. Opisali smo njegovo karierno pot z izkušnjami ter navedli, kako on oz. klub Poslovni angeli Slovenije izbira investicijske naložbe. Za konec smo dodali še njegove napotke za mlade podjetnike.
Ključne besede: lastniško financiranje, poslovni angeli, investicijske odločitve, investicijsko tveganje, Branko Drobnak, klub Poslovni angeli Slovenije
Objavljeno v DKUM: 16.04.2021; Ogledov: 466; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (928,02 KB)

10.
Analiza varnosti obrata polimerizacije : magistrsko delo
Jernej Lipovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil izvesti analizo varnosti obrata za proizvodnjo lepil v sodelovanju z zaposlenimi v podjetju. Prvi del magistrskega dela je obsegal HAZOP študijo obrata polimerizacije. Organizirali smo sestanke z zaposlenimi v podjetju, na katerih smo določili dele procesa, za katere je bila študija potrebna in s kombinacijami ključnih besed in procesnih parametrov iskali deviacije od običajnega obratovanja, ki po predpostavki HAZOP študije predstavljajo nevarnost. Odkrili smo 36 takšnih deviacij, med katerimi so bile tudi 4 z visoko stopnjo tveganja. Za odklone z nezaželenim tveganjem smo podali predloge za ukrepe, z implementacijo katerih bi podjetje lahko izboljšalo procesno varnost. V drugem delu magistrske naloge smo za eno od deviacij, ki se najpogosteje pojavljajo, to je razlitje kemikalije, izvedli simulacije z računalniškim programom ALOHA. Za razlito kemikalijo smo izbrali vinilacetat, ki predstavlja osnovno kemikalijo pri proizvodnji vinilnih polimerov, hkrati pa izkazuje precejšnjo toksičnost in vnetljivost. S programom smo ocenili vpliv količine razlite kemikalije in atmosferskih pogojev, kot so hitrost vetra, temperatura in oblačnost, na območje izpostavljenosti, znotraj katerega koncentracije presegajo mejne vrednosti AEGL-1, AEGL-2 in AEGL-3. Rezultati nakazujejo, da je območje izpostavljenosti največje ob kombinaciji visokih temperatur in močnega vetra, medtem ko je vpliv oblačnosti precej manjši. Ugotovili smo, da se območje izpostavljenosti prav tako močno poveča z naraščanjem površine razlitja, kar poudarja pomembnost zadržanja razlitja znotraj lovilnega platoja.
Ključne besede: HAZOP, ALOHA, procesna varnost, polimerizacija, simulacija, tveganje
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 283; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici