| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 368
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
SEZNANJENOST IN OZAVEŠČENOST BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2 O DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNEGA INFARKTA
Barbara Smogavc, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorni bolniki so zaradi svoje bolezni pogosteje izpostavljeni boleznim srca in ožilja. Razloge za aterosklerozo najdemo v povečanih maščobah v krvi, zvečanih protitrombotičnih in zmanjšanih fibrinolitičnih aktivnostih ter hiperglikemiji. Zaradi teh procesov so bolniki s sladkorno boleznijo od dva do štirikrat bolj izpostavljeni srčnemu infarktu. Za preprečevanje oz. zmanjševanje zapletov je nujno potrebno urejanje dejavnikov tveganja (krvni sladkor, krvni tlak, maščobe v krvi, ITM). Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti seznanjenost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 z dejavniki tveganja za nastanek srčnega infarkta, poznavanje njihovih ciljnih vrednosti in dejansko stanje dejavnikov tveganja glede na izmerjene vrednosti. Raziskovalna metodologija: Rezultate smo predstavili z deskriptivno metodo. Raziskovalni vzorec je predstavljal 270 bolnikov s sladkorno boleznijo. Vse bolnike smo z anketo povprašali o poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek srčnega infarkta. Rezultati: Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki imajo arterijsko hipertenzijo I., II. ali III. stopnje. Bolniki s sladkorno boleznijo so tudi slabo seznanjeni s priporočenimi vrednostmi dnevnega vnosa soli, saj jih skoraj polovica ne ve koliko gramov soli lahko zaužijemo na dan. Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki ne izvajajo telesne aktivnosti vsaj petkrat tedensko; 90 % je bilo prekomerno hranjenih. Statistično značilne razlike med lokacijami ambulant, kjer so bili obravnavani bolniki s sladkorno boleznijo so pri obsegu pasu, vrednosti skupnega holesterola, glukoze na tešče in med vrednostmi HbA1c. Pri ostalih dejavnikih (starost, teža, holesterol …) ni bilo razlik. Sklep: Urejenost in seznanjenost s ciljnimi vrednostmi dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, pri sladkornih bolnikih je slaba. Menimo, da bi morali okrepiti preventivno dejavnost in informiranost sladkornih bolnikov o dejavnikih tveganja ter njihovih ciljnih vrednosti. Ugotavljamo, da premalo naredimo za sladkorne bolnike v smislu preventive in dajanja koristnih nasvetov. Bolnike s sladkorno boleznijo bi morali vzpodbujati k včlanjevanju v razna društva in preventivne programe, kjer bi se seznanjali s sladkorno boleznijo, z načinom zdravljenja, prav tako pa bi jih tudi spodbujali k čim bolj zdravemu načinu življenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 1051; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

82.
Dejavniki tveganja za pojav samomorilnosti
Alen Smontara, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča in namen: Samomor je pri nas in v svetu velik javno zdravstveni problem. Različni dejavniki tveganja vplivajo na ljudi, ki so zaradi vse hitrejšega in stresnega načina življenja vedno bolj ranljivi. Vedno več ljudi se sooča s samomorilnimi pojavi in njihovimi posledicami. V diplomskem delu smo predstavili samomor in dejavnike tveganja za pojav samomorilnosti. Raziskovali smo informiranost anketirancev o samomorilnem pojavu in katerim dejavnikom tveganja pripisujejo najmočnejši vpliv. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne spletne ankete – EnKlikAnketa. Anketiranci so k raziskavi pristopili prostovoljno, preko socialnega omrežja Facebook. V raziskavo so bile vključene le polnoletne, naključno izbrane osebe. V raziskavi je sodelovalo 150 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketranci delno informirani o pojavu samomorilnosti. Le 8 % anketirancev je informiranih s trendom samomorilnosti pri nas. Prav tako jih je le slaba polovica (43 % anketirancev) prepričana, da prepozna znake samomorilnosti. Zelo slabo so anketiranci informirani tudi o programih ali organizacijah za preprečevanje samomora, le 4 % anketirancev pozna katerega izmed programov ali organizacij. Največji vpliv kot dejavniku tveganja za pojav samomorilnosti pripisujejo depresiji in drugim duševnim motnjam, temu dejavniku sledijo različne zlorabe (psihične, fizične, spolne) in zlorabe alkohola in drog. Sklep: Vedno več ljudi se odloča za samomorilna dejanja. Hiter in stresen način življenja vplivata na naše duševno zdravje. S pomočjo naše raziskave smo ugotovili, da na področju preventive še nismo naredili dovolj, saj nam slaba informiranost o pojavu samomorilnosti naših anketirancev to jasno dokazuje. Potrebno se je zavedati pomena krepitve in ohranjanja duševnega zdravja. Številni dejavniki tveganja vplivajo tako na posameznika kot na družbo, zato se moramo naučiti soočiti in živeti z njimi. Prav tako je bistvenega pomena informiranost ljudi o samomorilnem pojavu. Samo s pravočasnim prepoznavanjem, pravilnim ukrepanjem in nudenjem pomoči osebi, ki je v stiski, lahko pripomoremo k nižjemu številu samomorov in tako rešimo življenje prijatelja, sorodnika ali znanca.
Ključne besede: samomor, dejavniki tveganja, duševno zdravje, preprečevanje samomorilnosti
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 1105; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1014,26 KB)

83.
USPEŠNOST BANK V SLOVENIJI GLEDE NA SESTAVO UPRAV, LASTNIŠKO STRUKTURO IN NAČIN NAGRAJEVANJA
Marko Mlakar, 2016, magistrsko delo

Opis: Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013. Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov. Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem. V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena. V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Ključne besede: V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Objavljeno: 19.12.2016; Ogledov: 908; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

84.
Upravljanje tveganj v oskrbovalni verigi na primeru catering podjetja
Mateja Povirk, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Danes se še premalo zavedamo vseh različnih vrst tveganj, ki obstajajo. Kljub temu, da ima organizacija ali podjetje zastavljene in urejene procese z nekaterimi preventivnimi ukrepi za tveganja, lahko v oskrbovalni verigi podjetja pride do različnih posledic. V nalogi so opredeljene različne vrste tveganj, ki so povezana z delovanjem podjetja v oskrbovalni verigi, posebno tveganja v poslovanju in operativna tveganja. Za upravljanje tveganj je potrebno tveganja zaznati in identificirati, narediti analizo z vrednotenjem tveganj, se z njimi spopasti in vzpostaviti nadzor. Povezavo med logistiko in cateringom smo vzpostavili tako, da se naloga osredotoča na del oskrbovalne verige catering podjetja s poudarkom na delovanju znotraj podjetja. Zajema opis delovanja cateringa in na praktičnih primerih predstavi pomembnost zavedanja o obstoječih tveganjih. Na primerih so razčlenjeni možni vzroki za posamičen primer. S pomočjo fishbone metode smo analizirali izbrane probleme in prišli do predlogov za preprečitev nastanka neugodnih situacij. Na podlagi rešitev lahko podjetje izboljša sistem upravljanja tveganj, operacije in poslovanje podjetja, zmanjša tveganja, optimizira procese, izboljša kakovost, ipd. V sklopu problematike so omenjeni tudi standardi HACCP in ISO, kateri pripomorejo k sistematičnem upravljanju tveganj in uspešnem poslovanju. Ravno ti in vzpostavitev prilagojenih ter primernih sistemov v podjetju, pomaga k optimalnemu delovanju podjetja in s tem k obvladovanju tveganj.
Ključne besede: tveganja v poslovanju, upravljanje tveganj v oskrbni verigi, catering podjetje, operativna tveganja, sistem HACCP, ISO standardi
Objavljeno: 06.12.2016; Ogledov: 1387; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

85.
DRUŽINSKO NASILJE NAD ŽENSKAMI
Alja Hvalec, 2016, diplomsko delo

Opis: Na področju preprečevanja družinskega nasilja nad ženskami je bilo v preteklosti storjeno že veliko. Dolgo neviden zasebni problem, je končno postal problem, za katerega je družbeno odgovoren vsak. Vendar kljub prizadevanjem, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, družinsko nasilje, zaradi svoje zasebne narave, še vedno prevečkrat ostaja skrito oziroma ga pristojne institucije odkrijejo šele, ko so posledice že zelo hude ali celo usodne. Poleg zakonodajnih okvirov, ki morajo dati ustrezno pravno podlago za celostno in učinkovito obravnavo primerov nasilja ter usklajeno delovanje in sodelovanje vseh pristojnih institucij, je bistveno ozaveščenje ljudi. Dopustna meja nasilja ne obstaja in vsakršno nasilje je strogo prepovedano in mora biti ustrezno sankcionirano. Odpraviti je potrebno vse oblike diskriminacije, krepiti družbeno moč in ekonomsko neodvisnost žensk ter spodbujati in uresničevati dejansko enakost med spoloma. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi povzročiteljem nasilja, ki tako kot žrtev, potrebujejo strokovno pomoč, ki jo lahko nudijo le dobro usposobljeni in izobraženi kadri.
Ključne besede: Družinsko nasilje nad ženskami, družina, ženske, enakost med spoloma, vzroki in posledice nasilja, dejavniki tveganja, preprečevanje nasilja, pomoč žrtvi nasilja, pomoč povzročitelju nasilja.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1058; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

86.
VPLIV DVOIZMENSKEGA DELA NA ČLOVEŠKI ORGANIZEM
Mateja Bogataj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Nočno in izmensko delo predstavljata način organizacije delovnega časa, ki delodajalcem omogoča prilagajanje predvsem ekonomskim in tehnološkim razlogom delovnega procesa. Zakonodajna ureditev ureja pravice izmenskih in nočnih delavcev, pri tem pa izpostavlja mlajše zaposlene, ženske in starejše. Z vidika delodajalca nočno in izmensko delo predstavljata nekatere prednosti, z vidika zaposlenih pa izmensko delo predstavlja tudi številne negativne vplive na zdravje in psihofizično počutje. Opravljanje dela v izmenah predstavlja večje tveganje za poškodbe na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je bil preučiti vplive izmenskega dela na zdravje z izpostavitvijo negativnih vplivov izmenskega dela. Z izvedbo kvalitativnega pristopa smo analizirali domačo in tujo literaturo. Kvantitativni pristop z izvedbo anketnega vprašalnika je omogočil izvedbo raziskave vpliva izmenskega dela na zaposlene v trgovinski dejavnosti. Anketni vprašalnik je bil izveden med zaposlenimi z dvoizmenskim delovnim časom v poslovalnicah Merkur Škofja Loka in Kranj Primskovo. Raziskava je bila izvedena v času od 3.4.2016 do 8.4.2016, v kateri je sodelovalo 37 zaposlenih. Izsledki izvedene raziskave so pokazali neposreden vpliv izmenskega dela na organizem zaposlenih. Kot dejavnike tveganja za poslabšanje zdravstvenega stanja zaposlenih so anketiranci izpostavili nespečnost, povečano stopnjo stresa, večjo pojavnost absentizma. Starejši zaposleni so se prilagodili izmenskemu delu, zato pri njih ni zaznati povečanega negativnega vpliva izmenskega dela.
Ključne besede: – zdravje, - nočno delo, - izmensko delo, - dejavniki tveganja.
Objavljeno: 23.11.2016; Ogledov: 990; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

87.
OBVLADOVANJE TVEGANJ V BANKAH IN NJIHOV VPLIV NA DAVČNA POROČILA
Leonida Ojsteršek, 2016, magistrsko delo

Opis: Banke so zaradi specifike svojega dela podvržene bančnim tveganjem, ki se jim ne morejo izogniti, zato je za njihov dolgoročni obstoj nujno njihovo obvladovanje. Banke se tveganj vedno bolj zavedajo, zato se njihovega obvladovanja lotevajo sistematično. V magistrski nalogi sem predstavila tveganja v bankah, in sicer kreditno, likvidnostno, tržno, obrestno, kapitalsko, operativno in davčno tveganje. Glede prepoznavanja posameznih tveganj v bankah je pomembno, da banke pravočasno prepoznajo vrste tveganj in ocenijo težo njihovega vpliva na svoje poslovanje. S tem, ko banka prepozna dejavnike tveganj, jih lahko tudi obvladuje. Banke obvladujejo tveganja s številnimi postopki in metodami za upravljanje tveganj, ki so specifične za vsako posamezno vrsto tveganja, kar sem prav tako predstavila v magistrski nalogi. Poseben poudarek v magistrski nalogi je namenjen davčnim tveganjem. Optimalno za poslovanje banke je, da banka kot davčni zavezanec za davek napove, obračuna in plača le toliko davka in na način ter v rokih, kot je določeno s posameznimi zakoni ali akti na podlagi zakona. V magistrski nalogi sem predstavila načine obvladovanja posameznih vrst tveganj v bankah. Največji poudarek je na obravnavi načina obvladovanja kreditnega tveganja, katero je tudi najbolj izpostavljeno tveganje v banki, ki se odraža v poslovnih bilancah bank in posledično v davčnih izkazih. Postopek izdelave davčnih bilanc v banki je povezan z zakoni in pravilniki, ki predpisujejo način izdelave posamezne davčne bilance in z Zakonom o davčnem postopku. Ker so poslovne bilance banke specifične glede na poslovne bilance drugih gospodarskih družb, sem jih tudi predstavila. Na podlagi primera izkaza poslovnega izida, predstavljenega v magistrski nalogi, sem predstavila obračun davka od dohodkov pravnih oseb za banko, kjer so predstavljene posebnosti davčne obravnave posameznih vrst odhodkov v bankah, ki so obravnavane drugače kot v drugih gospodarskih družbah. V magistrski nalogi sem posebej izpostavila vpliv bančnih tveganj na izdelavo davčnih obračunov - obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost in davka na finančne storitve. Nalogo sem zaključila s prikazom zunanjega obvladovanja davčnih tveganj, kjer sem tudi omenila najnovejši Pravilnik o podelitvi statusa zaradi spodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti. Z analizo na podlagi ankete sem ugotavljala izogibanje davčnih tveganj v nekaterih slovenskih bankah. Omenjeni pravilnik predstavlja nadaljevanje t.i. Horizontalnega monitoringa – projekta Finančne uprave RS, ki bi naj predstavljal prijazen način sodelovanje bank s finančno upravo.
Ključne besede: Bančna tveganja, obvladovanje tveganj, kreditno, likvidnostno, tržno, obrestno, kapitalsko, operativno in davčno tveganje
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1193; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

88.
Varnostni ukrepi pri proizvodnji betona v betonarni
Žarko Verhovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja problematiko varnosti in zdravja pri delu na betonarni, saj zaradi hitrega sloga življenja, želji po večji produktivnosti, večkrat pozabimo na naše zdravje in varnost. Skozi delo je predstavljena obširna zakonodajna plat, ki ureja to področje. Pri tem so prikazana tveganja, ki se pojavljajo pri proizvodnji in transportu betona ter ukrepi, kako ta tveganja zmanjšati na najmanjšo mogočo mero. Prikazana je osebna varovalna oprema, ki je obvezna pri proizvodnji betona, požarna varnost s požarnim redom, ocena tveganja z izjavo o varnosti ter skladiščenje in ravnanje z nevarnimi snovmi na betonarni. Skozi delo smo spoznali tveganja in ukrepe na betonarni GOKOP d.o.o. v Dogošah.
Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, ocena tveganja, požarni red, beton, betonarne
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 971; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (5,86 MB)

89.
Izvedeni finančni instrumenti v teoriji in praksi
Sebastjan Pšeničnik, 2016, specialistično delo

Opis: Gospodarstvo v evropskem prostoru in Sloveniji spet prehaja v rast, zato smo se v specialističnem delu odločili širši množici predstaviti izvedene finančne instrumente na enostaven in razumljiv način. Podjetja morajo pri svojem poslovanju najprej prepoznati tveganja, katerim so izpostavljena, nato pa razmišljati, kako jih omejiti oziroma zavarovati. Za namene lažje identifikacije različnih tveganj smo povzeli opredelitve domačih in tujih avtorjev. Banke, podjetja ter ostale organizacije se s sodobnim časom digitalizacije spreminjajo, obvladovanje in spremljava tveganj, priložnosti in nevarnosti, ki so jim izpostavljeni, postajajo vse pomembnejše. Načrtovanje bodočih aktivnosti je eden pomembnejših segmentov poslovanja, saj je čas, v katerem podjetje vstopa na trg z določenim finančnim produktom, odvisen od trenutne cene ter časa zapadlosti. V sklopu raziskovalnega dela je predstavljena raziskava, ki jo izvaja Evropska centralna banka ob pomoči bank udeleženk v evroobmočju. Dodana vrednost raziskave je primerjalno presojanje večletne obravnave denarnega trga z izpostavitvijo izvedenih finančnih instrumentov. Raziskava po našem mnenju potrjuje dejstvo, da izvedeni finančni instrumenti ostajajo pomemben segment bančnega sistema tudi po finančni krizi. Banke so se le dodatno zavarovale proti tveganju poravnave in poleg krovne pogodbe ISDA uvedle še pogodbe CSA (Credit Support Annex), ki predstavljajo izmenjavo kritij glede na odprto pozicijo izvedenih finančnih instrumentov. Tržni potencial za banke in podjetja še vedno predstavljajo izvedeni finančni instrumenti; morebiti za zavarovanje oziroma uravnavanje portfelja poslovanja ali za špekulativni namen pridobitve dodatnega zaslužka.
Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, tveganja, primerjalno presojanje, raziskava, Evropska centralna banka
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 1516; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

90.
ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN TVEGANJ NIZOZEMSKE IN DANSKE
Lilijana Virtič, 2016, diplomsko delo

Opis: Z analizo poslovnega okolja podjetje pridobi podatke, ki jih potrebuje za uspešen vstop in nastop na tujem trgu. S tem ugotovi, katere značilnosti ima okolje in kako bodo te vplivale na poslovanje podjetja. Podjetje bo moralo preučiti negospodarsko, gospodarsko, tržno okolje in tudi interno okolje podjetja. S tem bo spoznalo, kakšne so njegove prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki izhajajo iz značilnosti tujega poslovnega okolja. Tveganja so prisotna na vsakem trgu in izhajajo iz razmer na tujem trgu. Tveganja razdelimo na politična, komercialna in finančna. Tveganja lahko nastanejo tudi, če podjetja ne preučijo dobro trga ali kadar želijo svoj način poslovanja prenesti v okolje, kjer so navade potrošnikov drugačne. Za podjetja je pomembno, da ugotovijo, katera tveganja so prisotna in kako bodo vplivala na podjetje. Podjetje lahko tveganja zmanjšuje z zavarovanjem posla, izogibanjem preveč tveganim trgom, rednim posodabljanjem podatkov o razmerah na trgu, razpršitvijo trgov in preučitvijo deželnih tveganj. Danska je država z visokim BDP na prebivalca ter visoko kupno močjo potrošnikov. Ima ugodno poslovno okolje, ki je odprto za tuje investicije z enostavnim postopkom za ustanovitev podjetja. Trenutna gospodarska rast je šibka, zato poskuša povečati zaposlenost. 20 % energije pridobi iz obnovljivih virov in v prihodnje hoče ta delež še povečati. Je ena od vodilnih v proizvodnji vetrnih turbin. Nizozemsko gospodarstvo po krizi dobro okreva, saj se stopnja nezaposlenosti zmanjšuje, inflacija je zmerna in gospodarstvo raste. Ima dobro organizirana pristanišča in učinkovito logistiko. Del energije pridobivajo iz obnovljivih virov, predvsem iz vetra in tudi iz valov.
Ključne besede: Analiza poslovnega okolja, analiza tveganj, politična tveganja, komercialna tveganja, Danska, Nizozemska.
Objavljeno: 07.11.2016; Ogledov: 838; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (635,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici