| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 368
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Značilnosti spletnih nakupov ponarejenih zdravil
Eva Blatnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Ponarejena zdravila so prisotna po celem svetu in zato ogrožajo vsakega izmed nas. Nahajajo se tako v fizično dostopnih lekarnah kot tistih, ki poslujejo prek spleta. Vse večja raba in razširjenost internetnih storitev je eden od glavnih razlogov, da je ta problematika postala globalna. Ljudje se za nakup zdravil prek spleta odločajo zaradi različnih razlogov. Na spletnega kupca zdravil vplivajo njegovo finančno stanje, navade, nameni nakupa in okolje, v katerem živi. Glavni razlog za spletni nakup zdravil je nižja cena spletnih zdravil. Pomembna razloga sta tudi udobje pri opravljanju nakupa in dostopnost zdravil v njihovem življenjskem okolju. Nekateri nakupujejo zdravila prek spleta tudi zato, ker v takšen nakup zaupajo, verjamejo v obljubljeno diskretnost pri nakupu ali pa preprosto ne zaupajo zdravstvenemu sistemu svoje države. Večina kupcev zdravil se ne zaveda ali ne obremenjuje z nevarnostmi, ki jih lahko povzroči zaužitje ponarejenega zdravila. Hkrati se večina spletnih kupcev zaveda, da obstajajo spletne lekarne, ki delujejo nezakonito. Kljub temu ne vedo, kako ločiti goljufive spletne lekarne od legalnih. V diplomskem delu smo poskušali ugotoviti, kakšni so motivi spletnih kupcev pri odločanju za (tvegan) spletni nakup zdravil in ali poznajo (prepoznajo) nelegalno delujoče spletne lekarne. Predstavili smo tudi situacijo ponarejenih zdravil v Sloveniji.
Ključne besede: zdravila, ponarejanje, ponarejena zdravila, spletni nakupi, spletne lekarne, tveganja, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 989; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (672,97 KB)

72.
Analiza izvajanja preventivnih pregledov in dejavnikov tveganja za kronično nenalezljive bolezni v referenčnih ambulantah
Nataša Medved, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra je v letu 2011 postala del tima v referenčni ambulanti družinske medicine. Izvaja preventivne preglede (presejanje) ciljne populacije za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in ogroženosti za kronično nenalezljive bolezni. Metodologija raziskovanja: Namen raziskave je oceniti pomen in učinkovitost referenčnih ambulant družinske medicine kot organizacijskega modela za izvajanje programov promocije zdravja in preventive bolezni med odraslimi prebivalci v Sloveniji. Najprej smo opravili analizo zbranih podatkov, iz baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po regijah za obdobje od 1. 1 .2011 do 31. 12. 2013. Osnovo za raziskavo smo oblikovali s podatki, ki so bili pridobljeni z vprašalnikom, pred izvedbo preventivnega pregleda v letu 2013. Vprašalnik je bil izdelan za namen raziskave. V letu 2015 pa smo še pridobili podatke iz programa Promedika, iz vzorca 260 oseb, ki so bile obravnavane na preventivnem pregledu za kronične nenalezljive bolezni v letu 2007 in 2013. Pregledali smo tudi podatke v zdravstvenih kartonih pacientov, ki so imeli v letu 2007 opravljen preventivni pregled za srčno-žilne bolezni v ambulanti družinskega zdravnika. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno epidemiološko študijo. Hipoteze smo preverjali s programom Med Calc 17.2 in IBM SPSS 23.0, opisno statistiko in programskim orodjem Microsoft office Excel 2010. Rezultati: Iz pregledanih podatkov smo ugotovili, da je leta 2013 delovalo 352 referenčnih ambulant družinske medicine. Skupaj je bilo obravnavanih 1.336.955 oseb nad 30 let. Razvidno je, da do razlik v regijah prihaja tudi med opazovanimi leti, kjer pojavnost nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni izrazito naraste. Ravno tako lahko trdimo, da referenčne ambulante družinske medicine predstavljajo učinkovitejši pristop za izvajanje promocije zdravja in zgodnje odkrivanje bolezni ter da ni statistično značilnih razlik glede na način vabljenja. Sklep: Ugotovili smo, da je delo tima v referenčni ambulanti strukturirano in zaradi tega kakovostno izvedeno. Iz analiziranih podatkov je razvidna razlika o številu zdravih oseb, oseb s prisotnimi dejavniki tveganja ter obolelimi za kronično nenalezljivo bolezen.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta družinske medicine, preventivni pregled, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 935; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (789,43 KB)

73.
Analiza prometnih nesreč v občini Laško za obdobje 2011-2015
Roman Gračnar, 2017, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je usmerjeno v analizo prometnih nesreč na območju občine Laško v obdobju 2011–2015. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni pojmi prometne varnosti ter dejavniki, ki vplivajo nanjo. V nadaljevanju je izpostavljeno stanje prometne varnosti v Evropski uniji in prometne varnosti v Republiki Sloveniji. V drugem, empiričnem delu so prikazani analizirani statistični podatki prometnih nesreč, ki so se zgodile na območju občine Laško v obravnavanem obdobju (2011–2015), z izpostavitvijo pomembnih dejavnikov ter z interpretacijo podatkov. Pridobljene statistične podatke prometnih nesreč za območje Policijske postaje Laško smo primerjali s statističnimi podatki preostali Policijskih postaj Slovenije, saj smo želeli pridobiti delež prometnih nesreč na območju, ki ga zajema Policijska postaja Laško. V zaključku so predstavljeni predlogi za izboljšanje prometne varnosti na območju občine Laško.
Ključne besede: prometne nesreče, dejavniki tveganja v prometu, prometna varnost
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 652; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

74.
Elementi varnostnega načrta prireditve »Poletna grajska dogodivščina 2016« v Posavskem muzeju Brežice
Kristijan Roškarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Prireditve privabijo veliko število obiskovalcev tako domačinov kot turistov. Uspešnost prireditev na turističnih destinacijah je zelo odvisna od varnosti, saj vemo, da se grožnje varnosti vedno odražajo v turizmu. V zaključnem delu z naslovom »Elementi varnostnega načrta prireditve »Poletna grajska dogodivščina 2016« smo želeli proučiti organizacijo varovanja javne prireditve v Posavskem muzeju Brežice, kjer smo opravljali praktično usposabljanje v času študija. S proučitvijo elementov varnostnega načrta take prireditve pa dobiti odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri dele. V prvem delu so prikazane splošne teoretične značilnosti turizma in varnosti v turizmu, kot jih pojmujejo različni avtorji. Drugi del obravnava varovanje javnih prireditev kot jih je normativno predpisala država. Predstavljeni so vsi zakonski in podzakonski akti, ki so podlaga za načrtovanje in izvedbo varovanja javnih prireditev. Zasebne družbe, prevzemajo od države vse več pooblastil in nalog varovanja. Varovanje v muzejih je zakonsko urejeno posebej z Zakonom o varovanju kulturne dediščine, ki pa prav tako kot velja za prireditve v muzejih. Z Uredbo o obveznem organiziranju varovanja, pa določil elemente varnostnega načrta. Muzeji načrtujejo varovanje zgradbe in razstavljene kulturne dediščine. Vsi vidiki varnosti, tudi varovanje prireditev v muzeju, so zajeti v krovnem načrtu varovanja. Da bi spoznali kompleksnost organiziranja in izvedbe varovanja prireditve v muzeju, je v naslednjem poglavju predstavljena javna prireditev »Poletna grajska dogodivščina 2016« v Posavskem muzeju Brežice. Z analitičnim pristopom do varovanja prireditve v muzeju, smo določili elemente varovanja in elemente varnostnega načrta po naši zamisli, seveda ob upoštevanju zakonskih predpisov, programa prireditve in ugotovitev drugih avtorjev. Za potrditev raziskovalnih vprašanj v nalogi smo opravili raziskavo v obliki usmerjenega intervjuja, kjer smo na podlagi enakih vprašanj od direktorice muzeja in naključnega obiskovalca pridobili njihova mnenja o elementih varnostnega načrta in dobili odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili.
Ključne besede: Turizem, varnost, javna zbiranja, javna prireditev, služba varovanja, dokumenti varovanja, ocena stopnje tveganja, program varovanja, fizični načrt varovanja, elementi varnosti, varovanje v muzeju varnost
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 643; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

75.
Samopodoba ženske z urinsko inkontinenco
Anne Marie Roškar, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina, ki vpliva na samopodobo. Njena pogostost se povečuje s starostjo, vendar prizadene tudi mlajše ženske. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske in v kolikšni meri. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatke za izdelavo teoretičnega dela smo pridobili iz slovenske in tuje strokovne literature, člankov, knjig in spletnih virov. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anket, v društvu za pomoč osebam z urinsko inkontinenco in v Uroginekološki ambulanti UKC Maribor. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske. Pri 17 % žensk se je raven samopodobe zaradi urinske inkontinence znižala. Opazen je tudi vpliv urinske na osebnost ženske. Urinska inkontinenca vpliva tudi na družabno življenje, telesno aktivnost, partnerstvo, spolnost in zaposlitev. Diskusija in zaključek: Urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske, na osebnost in številna področja življenja. Menimo, da bi morali o urinski inkontinenci ljudi več ozaveščati. Tako bi zmanjšali strah pred priznanjem težav ter vplivali na to, da se samopodoba ženske z urinsko inkontinenco ne bi znižala.
Ključne besede: uhajanje urina, dejavniki tveganja, področja življenja, osebnost, samozavest, strah.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 978; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (381,58 KB)

76.
Življenjski slog in prisotnost kroničnih nenalezljivih bolezni
Petra Krčovnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo velik problem po svetu in v Sloveniji. Vplivajo na umrljivost prebivalstva, zato bo situacija ob neukrepanju postala neobvladljiva. Z raziskavo smo želeli ugotoviti pojavnost kroničnih obolenj ter upoštevanje smernic zdravega življenjskega sloga sodelujočih. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. V raziskavi so sodelovali anketirani stari med 18 in 65 let. Rezultate raziskave smo statistično obdelali z Microsoft Office Wordom in SPSS-om 20.0. Rezultati: Ugotovili smo, da so največja odstopanja glede upoštevanja priporočil zdravega življenjskega sloga v uživanju zajtrka, rib, ocvrtih jedi, sladkarij in slaščic ter previsoki telesni teži. Med prekomerno prehranjenimi je 57,6 % in med tistimi, ki imajo debelost 1. stopnje 66,6 % anketirancev z eno ali več kroničnimi obolenji. Ugotovili smo, da je 40,5 % anketirancev izpostavljenih negativnemu stresu vsak dan ali pogosto. Kronične nenalezljive bolezni so prisotne pri 49,4 % anketiranih, 14,6 % sodelujočih ima dve ali več kroničnih obolenj. Diskusija in zaključek: Število obolelih s kroničnimi obolenji se znatno povečuje, vendar se ljudje tega še premalo zavedajo, tudi tisti, pri katerih je zdravje že ogroženo. Ljudje bi z opustitvijo nezdravega sloga življenja pripomogli k manjši izpostavljenosti dejavnikom tveganja za razvoj kroničnih obolenj ter boljšemu počutju.
Ključne besede: Zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, odrasli, zdravstveno varstvo.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 950; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (935,48 KB)

77.
Posodobitev krmilja lesnoobdelovalnega stroja rotoles 1300 PD s programirljivim logičnim krmilnikom S7-1500
David Kotnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je posodobitev krmilja lesnoobdelovalnega stroja – namesto relejne tehnike načrtovati krmilje s programirljivim logičnim krmilnikom S7-1500. Pri načrtovanju je potrebno ugoditi zahtevam kupca, ravnati skladno s standardi SIST EN ISO 60204-1, SIST EN 12100:2011, SIST EN 13849-1 in urediti elektro dokumentacijo po merilih Direktive o strojih 2006/42/ES. Hkrati je tudi potrebno oceniti, da je krmilje v primernem cenovnem območju. Izbrane so varnostne komponente Telemecanique XCS-E8312 in XPS VNE, Siemens Profisafe ter varnostni moduli frekvenčnih pretvornikov Lenze. Rezultat dela je realizirano krmilje in izdelana ocena tveganja.
Ključne besede: lesnoobdelovalni stroj, krmilje, posodobitev, standardi, ocena tveganja
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 676; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (7,74 MB)

78.
KLASIFIKACIJA TERJATEV IN OBLIKOVANJE BONITETNIH RAZREDOV V BANKI X
Maja Janačković, 2017, diplomsko delo

Opis: V času svetovne krize in zaostrenih gospodarskih razmer se je povečalo tveganje tudi pri poslovanju finančnih institucij. Vsaka finančna ustanova mora obvladovati tveganja pri svojem poslovanju, tako kreditna, tržna kot operativna. Največji delež tveganja odpade na kreditno tveganje, ki mu je bilo v diplomskem seminarju posvečenega največ prostora. V diplomskem seminarju smo želeli izpostaviti pomen upravljanja s kreditnim tveganjem v banki. Banka mora predvsem oceniti, kakšna je možnost, da bo posojeni denar oziroma financirani predmet dobila poplačan. Pred financiranjem je torej nujno potrebno oceniti, kakšno tveganje obstaja, da stranka mogoče ne bo mogla ali ne bo hotela poplačati obveznosti. Za obvladovanje kreditnega tveganja se banke poslužujejo različnih tehnik odkrivanja možnosti plačila oziroma neplačila. S tem področjem se v bankah ponavadi ukvarja oddelek bonitete oziroma področje »Upravljanje s kreditnimi tveganji«. Zaposleni v bonitetni službi ocenjujejo posamezna podjetja, ki želijo financiranje, na podlagi klasičnih finančnih analiz, ugotavljanja bonitete strank in predvsem ugotavljanja, ali je stranka sposobna ustvariti dovolj denarnega toka, da bo potencialne obveznosti lahko plačevala. S poglobljeno analizo smo pridobili dodatna znanja s področja ugotavljanja bonitete in plačilne sposobnosti podjetij.
Ključne besede: tveganja, tveganje v bankah, kreditno tveganje, upravljanje tveganj, analiza tveganj.
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 536; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

79.
Odnos zaposlenih v zdravstvu do zdravega življenjskega sloga
Suzana Maučec, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Življenjski slog je za posameznika značilen način življenja, ki lahko vključuje zdravju škodljiva ali zdravju naklonjena obnašanja. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene osnove zdravega življenjskega sloga in dejavniki tveganja za okvaro zdravja. Opisan je pomen zdravstvene vzgoje in promocije zdravja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos do zdravja imajo zaposleni v Zdravstvenem domu Murska Sobota glede na spol, starost in izobrazbo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako zaposleni ocenjujejo promocijo zdravja na delovnem mestu. Metode: Raziskava je potekala od marca 2015 do junija 2015. Pred pričetkom raziskave smo pridobili soglasje vodilnega osebja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. K sodelovanju so bili povabljeni vsi zaposleni. Uporabljeni raziskovalni inštrument je bil spletni vprašalnik, ki je bil izdelan za potrebe raziskave. Sestavljen je bil iz 3 uvodnih vprašanj za pridobitev demografskih podatkov in iz 17 vprašanj, ki so se nanašala na problem raziskovanja. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili IBM SPSS 21. Statistične razlike med skupinami smo računali na podlagi Hi kvadrat testa in Mann-Whitney testa. Uporabili smo Kolmogorov-Smirnov test za preverjanje normalne porazdeljenosti spremenljivk. Rezultati: V raziskavi je od 295 zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota, sodelovalo 129 anketirancev. Odzivnost je bila 49,8 %. Rezultati so pokazali, da ni bilo statistično značilne povezave med spolom in izobrazbo zaposlenih glede zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti. Obstajala pa je statistično značilna povezava glede števila dnevnih obrokov in spola (p = 0,031) ter statistično značilna povezava v zvezi z obsegom telesne aktivnosti in spola (p = 0,016). Z raziskavo smo ugotovili, da ni bilo statistično značilne povezave med pogostostjo pitja alkoholnih pijač in izobrazbo (p =0,409). Rezultati so pokazali, da vsi zaposleni v zdravstvu ocenjujejo, da promocija zdravja na delovnem mestu vpliva na njihov življenjski slog. Sklep: Zdravstveni delavci lahko nedvomno veliko prispevajo k promociji zdravja z lastnim pozitivnim odnosom do zdravega življenjskega sloga. Z raziskavo smo ugotovili, da je prisotnost vedenjskih dejavnikov tveganja večja pri moških in pri delavcih z nižjo izobrazbo. Vsi zaposleni, ne glede na starost, ocenjujejo, da je potrebna dobra supervizija glede promocije zdravja na delovnem mestu, saj to prispeva k njihovemu zdravju in varnosti.
Ključne besede: življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 1431; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

80.
Planiranje razvojnih rešitev podjetja
2017, strokovna monografija

Opis: V strokovni monografiji z naslovom Planiranje razvojnih rešitev podjetja avtorji preučujejo institucijo družine in razvoj družinskega podjetja na primeru slovenskega podjetja, podajajo izsledke naklonjenosti slovenskih podjetij inoviranju, pojasnjujejo panožno analizo bonitetnih ocen kot pomoč pri sprejemanju odločitev o poslovnih partnerjih, analizo zaznane velikosti izvoznih ovir v času finančne in gospodarske krize na primeru slovenskih izvoznikov, raziskujejo prepoznavanje in ocenjevanje novih in kompleksnih tveganj, analizirajo praktično poučevanje študentov in učne metode prenosljivih oziroma prečnih kompetenc v Sloveniji, pojasnjujejo kako se razvija kulturna inteligenca pri študentih in predstavljajo dojemanje pomena okoljskega računovodstva pri študentih poslovne ekonomije. Navedeno predstavlja različne vidike preučevanja, ki lahko usmerjajo k ustreznim možnostim razvoja podjetja.
Ključne besede: gospodarstvo, podjetje, razvoj, (družinsko) podjetje, panoga, izvoz, tveganja, študenti
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 656; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici