| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 368
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Analiza varnostnih ranljivosti interneta stvari
Luka Kanduč, 2020, diplomsko delo

Opis: Skladno s sodobnimi tehnološkimi trendi internet stvari (t.i. IoT) postaja vse bolj razširjen pojav, tako v poslovnem okolju kot vsakodnevnem življenju. Zaradi ogromnih količin podatkov in tveganj, ki nastajajo pri uporabi in delovanju IoT naprav, je postala njihova varnost pomembna raziskovalna tema. IoT naprave namreč zbirajo in obdelujejo osebne in občutljive uporabniške informacije in prav zaradi tega morajo biti odporne na grožnje in napade ter omogočiti zaupanje, varnost in zasebnost podatkov ter uporabnikov. Dosedanje raziskave kažejo, da je z delovanjem in uporabo IoT naprav povezanih ogromno ranljivosti, z zagotavljanjem varnosti pa so povezani številni izzivi, ki izhajajo iz kompleksne arhitekture in dinamičnega IoT okolja. Izziv predstavlja tudi eksponenten tehnološki napredek. Zaradi hitrosti razvoja IoT je namreč varnost pogosto zanemarjena. Namen diplomskega dela je bil opraviti pregled aktualnih varnostnih izzivov in ključnih ranljivosti, povezanih z delovanjem in uporabo IoT naprav. Cilj je bil ugotoviti, katere varnostne ranljivosti so najpogostejše in kakšne so njihove značilnosti. Skladno s tem je bila v empiričnem delu opravljena analiza ranljivosti povezanih z IoT napravami, vključenih v CVE podatkovno bazo, ki vključuje seznam javno znanih ranljivosti in izpostavljenosti na področju kibernetske varnosti. Rezultati kažejo, da lahko izkoriščanje ranljivosti IoT naprav v večini primerov vpliva na zaupnost, celovitost in dostopnost sistemov, pri čemer za izvedbo napada najpogosteje ni potrebna uporabniška interakcija, zadostuje pa že dostop preko interneta. Med najpogostejše ranljivosti sodijo neustrezne omejitve delovanja pri delu s pomnilnikom, možnosti vrivanja ukazov in neustrezno filtriranje vhodnih podatkov. Ugotovitve diplomskega dela prispevajo k razumevanju ključnih tveganj na področju IoT. Predstavljena priporočila za varen razvoj in izvedbo IoT naprav pa prispevajo k učinkovitejšemu načrtovanju in prenovi IoT naprav ter sistemov, saj se z upoštevanjem najpogostejših ranljivosti lahko odpravi velik del varnostnih tveganj.
Ključne besede: diplomske naloge, internet stvari, varnostne ranljivosti, stopnja tveganja, vektorji napadov, posledice
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 159; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (722,22 KB)

12.
Revizorjeva vloga pri obvladovanju strateških tveganj, povezanih z informacijsko tehnologijo
Nives Lugarič, 2020, magistrsko delo

Opis: Živimo v svetu, kjer se informacijska tehnologija nenehno razvija in izpopolnjuje. Življenja brez interneta, pametnih telefonov, računalnikov in televizije si skoraj ne moremo več predstavljati. Hitremu tempu in novostim se morajo, če želijo dolgoročno obstajati in poslovati uspešno, prilagajati tudi organizacije. Danes skoraj ne najdemo več storitvenega ali proizvodnega procesa, ki ni vsaj posredno podprt z informacijsko tehnologijo. Dobro zasnovan in delujoč informacijski sistem organizacijam omogoča doseganje strateških ciljev in snovanje strategij. Tveganja so prisotna v vsaki dejavnosti in vsaki organizaciji. Poznamo zunanja in notranja tveganja. Med notranja tveganja spadajo tudi strateška tveganja, ki jih bomo v magistrskem delu podrobneje raziskali. Ločimo zanesljivost finančnega poročanja, skladnost z zakonodajo in predpisi, informacijsko varnost, obvladovanje sprememb v informacijskem sistemu in obvladovanje informacijskih storitev. Poslovodstvo mora nenehno skrbeti, da so tveganja organizacije prepoznana in ustrezno nadzorovana. S tem namenom lahko sledijo dobrim praksam, kot so celovite programske rešitve, model COSO in standardi. Večje (mednarodne) organizacije pri obvladovanju tveganj potrebujejo pomoč ljudi s specifičnim znanjem, ki nudijo strokovno podporo poslovodstvu. To so zunanji, notranji revizorji in revizorji informacijskih sistemov. V zadnjem času se pojavlja tudi pojem kontrolinga. Gre za podporno funkcijo poslovodstva, ki je krmilo in motor podjetja in je odločevalno naravnana informacijska funkcija. V prihodnjih letih bosta zaradi hitrosti in kompleksnosti razvoja informacijske tehnologije oddelek kontrolinga in revizor informacijskih sistemov v podjetju ne samo konkurenčna prednost, ampak nuja. Da bi raziskali strateška tveganja in vpliv na njihovo obvladovanje s specifičnim znanjem revizorja informacijskih sistemov bomo opravili intervju z vodjem notranje revizije podjetja Gorenje. Od septembra 2017 je v podjetju Gorenje zaposlen tudi preizkušeni revizor informacijskih sistemov, zato se je obseg kompetenc oddelka ustrezno povečal. Zanimalo nas bo predvsem, kako deluje oddelek notranje revizije, ali poznajo strateška tveganja podjetja ter kako jih obvladujejo. Proučili bomo, ali lahko revizor s svojim specifičnim znanjem vpliva na obvladovanje strateških tveganj, povezanih z informacijsko tehnologijo.
Ključne besede: vrednost informacije, strateška tveganja, obvladovanje tveganj, informacijski sistem, revizor informacijskih sistemov, podjetje Gorenje.
Objavljeno: 11.09.2020; Ogledov: 191; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

13.
Analiza razkritij tveganj v letnih poročilih izbranih gospodarskih družb
Kristina Kušar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali razkritja tveganj v letnih poročilih slovenskih gospodarskih družb. Cilj letnih poročil je interesnim skupinam predstaviti poslovanje podjetja in jim na podlagi ponujenih informacij omogočiti čim lažje odločanje. Na vzorcu 30 podjetij smo raziskali, kakšna je povezava med obsegom razkritij in lastnostmi določenega podjetja. Preverjali smo vpliv velikosti podjetja, finančnega vzvoda, revizijskega podjetja, ter vrste dejavnosti na obseg razkritij. Rezultati raziskave kažejo na to, da obstaja pozitivna povezava med velikostjo podjetja in obsegom razkritij, medtem ko finančni vzvod ter revizijsko podjetje nimata posebnega vpliva. Iz vsebinske analize, v kateri analiziramo informacijo glede na naravo, čas in tip, izhaja, da se večina razkritij tveganj navezuje na sedanji čas, informacije so po vsebini nevtralne ter opisne narave.
Ključne besede: razkritja tveganj, letno poročilo, finančna tveganja, nefinančna tveganja, gospodarske družbe.
Objavljeno: 26.08.2020; Ogledov: 248; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

14.
Psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu kot prediktorji duševnega zdravja zaposlenih
Ines Kuhta, 2020, magistrsko delo

Opis: Številne raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu poudarjajo povezave psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu z doživljanjem stresa ter odražanjem tega tako na telesnem kot duševnem zdravju zaposlenih. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na napovedno vrednost nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja na duševno zdravje zaposlenih. Namen naše raziskave je bilo ugotoviti, ali se prisotnost nekaterih psihosocialnih značilnosti delovnega okolje odraža tudi pri duševnem zdravju zaposlenih. V raziskavi je sodelovalo 199 zaposlenih z različnimi vrstami zaposlitve, ki so izpolnjevali več različnih vprašalnikov: Vprašalnik delovnih zahtev in virov, Vprašalnik delovne negotovosti, Vprašalnik konflikta med delom in družino ter Lestvico duševnega zdravja MHI-18, ki smo jo v ta namen prevedli iz angleškega jezika. Rezultati so pokazali, da so najpomembnejši prediktorji, ki duševno zdravje zaposlenih napovedujejo negativno, konflikt med delom in družino zaradi utrujenosti, ki nastane zaradi dela, sledita pa časovni konflikt med delom in družino, ki nastane zaradi dela in delovna negotovost. Ugotovili smo tudi, da podpora s strani sodelavcev pomembno pozitivno napoveduje duševno zdravje zaposlenih.
Ključne besede: psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu, duševno zdravje, delovne zahteve in viri, delovna negotovost, konflikt med delom in družino
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 297; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (888,06 KB)

15.
Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini
Anja Kolak, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je opredeliti ključne dejavnike tveganja za radikalizacijo posameznika, umestitev ranljivih skupin socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini v proces radikalizacije ter na podlagi empiričnih izsledkov raziskave za obe ranljivi skupini predlagati indikatorje za prepoznavanje radikalizacije. Metode: Raziskovalna metodologija je kombinacija kabinetnega in terenskega dela. Del s pregledom znanstvene literature je namenjen teoretičnemu razumevanju fenomena radikalizacije, terensko delo z izvedbo intervjujev pa pridobivanju informacij o zaznavanju radikalizacije. Intervjuje smo izvedli s predstavniki državnih institucij v Republiki Sloveniji, ki pokrivajo področje zaposlovanja, družinske politike in izvajajo socialnovarstvene storitve, za analizo percepcije radikalizacije laične javnosti pa smo izvedli spletno anketo med študenti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Rezultati spletne ankete kažejo, da so pri preprečevanju radikalizacije centri za socialno delo, nevladne organizacije in izobraževalne institucije srednje učinkoviti. Intervjuvanci področja radikalizacije in nasilnega ekstremizma ne poznajo dobro, sam pojem radikalizacije pa pomensko povezujejo z drugimi bolj prepoznavnimi oziroma tradicionalnimi oblikami nasilja, kot so fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje. Dejavnikov tveganja za radikalizacijo socialno ogroženih oseb in udeležencev nasilja v družini ni mogoče obravnavati ločeno, saj gre za tesno povezanost in prepletanje različnih skupin dejavnikov kot tudi posameznih dejavnikov znotraj posamezne skupine. Brezposelnost je v povezavi z nasiljem v družini del širšega konteksta okoliščin, ki jih skupaj oblikujejo socialno-psihološki, splošno družbeni in socialno-ekonomski dejavniki, tako lahko iste ali podobne indikatorje za prepoznavanje radikalizacije identificiramo v obeh ranljivih skupinah. Omejitve/uporabnost raziskave Kljub visoki odzivnosti intervjuvancev smo zajeli majhen del svetovalcev in strokovnih delavcev, zato rezultatov ne moremo posploševati na celoten sistem obravnave radikalizacije znotraj sistema Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Praktična uporabnost: Z raziskavo smo identificirali indikatorje za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini. Rezultati raziskave so lahko dobra osnova za umestitev indikatorjev za preprečevanje radikalizacije v že aktualne Strokovne smernice za obravnavo nasilja v družini oziroma v druge zakonske in siceršnje pravne okvire, ki urejajo podobna področja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek bralcu predstavi rezultate analize percepcije radikalizacije izbranih deležnikov in laične javnosti, ki v Sloveniji še ni bila narejena. Predlagani indikatorji lahko pomembno prispevajo k celostnemu pristopu prepoznavanja in preprečevanja radikalizacije v Sloveniji.
Ključne besede: socialno ogroženi, brezposelni, nasilje v družini, dejavniki tveganja, indikatorji radikalizacije
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 332; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije med mladostniki
Janja Vuga Beršnak, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje radikalizacije med mladimi, izhajajoč iz vzrokov za radikalizacijo in dejavnikov tveganja ter empirične raziskave, kjer smo ugotavljali percepcijo radikalizacije in zmožnosti njenega prepoznavanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. V zadnjem delu prispevka predlagamo najprimernejše oblike medinstitucionalnega povezovanja in ukrepanja v slovenskem prostoru. Metode: V kvalitativno raziskavo smo vključili 22 strokovnjakov na področju šolstva in obvladovanja nasilja v slovenskem prostoru, s katerimi smo izvedli intervjuje in fokusne skupine. Ugotovitve: Raziskovalno tezo »Zaradi vsebinskega neprepoznavanja radikalizacije, delavci v šolskem sistemu potencialno ranljive mladostnike prepoznajo posredno, in sicer z identificiranjem ter spremljanjem bolj ‚tradicionalnih‘ oblik nasilja, kot so fizično, verbalno in v zadnjem času tudi spletno. Izhajajoč iz njihovega posrednega prepoznavanja ranljivosti pa je vendarle mogoče izpeljati določene indikatorje za radikalizacijo med mladostniki.« smo potrdili. Šolskim delavcem uspe prepoznati ranljive mladostnike in so opremljeni z znanjem in izkušnjami, kako ukrepati ob različnih vrstah nasilja, ne pa tudi ob radikalizaciji. Omejitve/uporabnost raziskave Identifikacija in analiza primerov radikalizacije v slovenskih šolah bi omogočila še bolj zanesljive rezultate. Praktična uporabnost: Izhajajoč iz izkušenj delavcev v šolstvu smo opredelili indikatorje za zgodnje prepoznavanje radikalizacije med mladostniki. S tem smo ustvarili temelje za oblikovanje ustreznih politik, razvijanje ukrepov ob zgodnjem prepoznavanju radikalizacije in usposabljanje delavcev v šolstvu. Dolgoročno se družbeni doprinos raziskave kaže v kakovosti življenja slovenskih mladostnikov in stopnji varnosti slovenske družbe. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji do zdaj indikatorji radikalizacije med mladostniki še niso bili opredeljeni.
Ključne besede: indikatorji radikalizacije, mladostniki, šolski sistem, ranljive skupine, dejavniki tveganja, ekstremizem
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 314; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Zasebna obveščevalna dejavnost
Jaroš Britovšek, Andrej Sotlar, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je razmejiti državno od zasebne obveščevalne dejavnosti, prikazati značilnosti in trende zasebne obveščevalne dejavnosti po svetu ter opozoriti na zametke te dejavnosti v Sloveniji. Metode: Opravljena je analiza teoretičnih del in pristopov k obravnavanju državne in zasebne obveščevalne dejavnosti, analiza konkretnih primerov razvoja in delovanja zasebne obveščevalne dejavnosti ter analiza zakonodaje, ki to dejavnost ureja v Sloveniji. Deloma so bili uporabljeni tudi rezultati raziskave, ki je bila na to temo opravljena za potrebe doktorske disertacije na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Zasebna obveščevalna dejavnost (v okviru zakonskih omejitev) postaja pomembna in legitimna gospodarska dejavnost, ki ni omejena na državo ali regijo, temveč deluje v globalnem okolju. Njene stranke so tako države kot velike korporativne družbe, ki se zanimajo za tveganja, ki bi lahko ogrozila njihove interese. Takšen trend, ki ga zaznavamo na Zahodu, bi se lahko v določeni meri pojavil tudi v Sloveniji, kjer zaradi narave in nelagodja ob omembi zasebne obveščevalne dejavnosti dejansko ne moremo zagotovo trditi, kako zelo je ta razširjena. Kljub temu pa lahko z analizo slovenske zakonodaje zaznamo elemente zasebne obveščevalne dejavnosti in predvsem dela protiobveščevalne dejavnosti, kot je zaščita poslovnih skrivnosti. Globalna konkurenca, prihod tujih gospodarskih družb in nastop slovenskih gospodarskih družb na svetovnem trgu bodo najverjetneje silili družbe v čim učinkovitejšo zaščito lastnih podatkov ter zbiranje in analizo novih podatkov, pomembnih za obvladovanje tveganj, to pa bo pozitivno vplivalo na razvoj zasebne obveščevalne dejavnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na enem mestu razloži evolucijo državne in zasebne obveščevalne dejavnosti in slednjo brez ideologiziranja in moraliziranja predstavi kot logično posledico potreb in trendov v gospodarstvu kakor tudi dejavnosti držav, ki svoje mnogotere, nekoč tradicionalne dejavnosti, prepuščajo zasebni pobudi in so od nje včasih celo odvisne.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, zasebna obveščevalna dejavnost, tveganja, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, gospodarske družbe
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 190; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (510,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Dejavniki sprejemanja odločitev pri urejanju učinkovite informacijske varnosti v organizacijah
Kaja Prislan, Igor Bernik, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: V preglednem znanstvenem prispevku analiziramo aktualne varnostne trende in sociološke ter psihološke ovire, s katerimi se sooča varnostni management, z namenom pojasniti dileme pri zagotavljanju informacijske varnosti. V času negotovih razmer v poslovnem okolju postaja informacijska varnost vse pomembnejši poslovni proces. Učinkovitost je pogojena z različnimi okoljskimi, strukturnimi in osebnostnimi dejavniki, ki jih je potrebno upravljati, če se želi ustrezno obvladovati tveganja, ki ogrožajo obstoj organizacij. Metode: Analiza varnostnih trendov je izvedena s pregledom aktualnih mednarodnih raziskav o trenutnem stanju informacijske varnosti. Prav tako je bil izveden pregled teorij, ki pojasnjujejo vpliv psiholoških dejavnikov na odločitvene procese. S sintezo ugotovitev smo izoblikovali predpostavke o vzrokih neracionalnih odločitev, teoretične pristope pa smo nadgradili z njihovo umestitvijo v organizacijsko in varnostno področje. Ugotovitve: Ugotavljamo, da organizacije funkcije informacijske varnosti ne razvijajo ustrezno. Pregled aktualnih raziskav je pokazal, da se organizacije pogosto neučinkovito odzivajo na povečana varnostna tveganja, saj jim to onemogočajo neugodne poslovne razmere, strokovna nepodkovanost in tradicionalna vodstvena mentaliteta, spremembe na področju varnostnih rešitev in kognitivne pristranskosti pri odločevalcih. Prav tako ugotavljamo, da je učinkovitost informacijske varnosti vse bolj pogojena z netehničnimi ukrepi, pri čemer največjo vlogo odigra usposobljen, dobro razvit in strateško naravnan varnostni management. Praktična uporabnost: Varnostni trendi, ki jih predstavljamo v prispevku, za večino sodobnih organizacij predstavljajo velik izziv pri doseganju poslovne uspešnosti. S prispevkom želimo opozoriti na sodobne varnostne dileme in prispevati k večji ozaveščenosti odgovornega managementa. Ponujamo tudi izhodiščne točke za učinkovito soočanje s kognitivnimi ovirami pri sprejemanju odločitev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je aktualen, saj analizira najnovejše raziskave o informacijski varnosti in na osnovi tega predstavlja sodobne trende. Prav tako je izviren, ker združuje spoznanja s področja psihologije tveganj in odločitev ter informacijske varnosti v organizacijski kontekst.
Ključne besede: informacijska varnost, organizacije, varnostni management, tveganja, odločitveni procesi
Objavljeno: 21.04.2020; Ogledov: 190; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (471,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
Vpliv raznolikosti podatkov na odvzem in preiskovanje mobilnih naprav v organizacijah
Blaž Markelj, Igor Bernik, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Mobilne naprave so stičišče različnih podatkov, ki izhajajo iz osebne in poslovne rabe. Zaradi enostavnosti rabe in izjemnih možnosti povezovanja so se pojavile številne varnostne grožnje. Te pretijo uporabnikom mobilnih naprav in povečujejo tveganje informacijskovarnostnih incidentov. V primeru odtujitve poslovnih podatkov, ki so na mobilni napravi, in zahtev po preiskavi, ne moremo več govoriti o »običajnem« zasegu in pregledu mobilne naprave – varovati moramo osebne podatke in ravnati na pravno predpisan način ohranjanja pričakovane zasebnosti. Metode: Dognanja temeljijo na pregledu virov ter analizi in interpretaciji rezultatov dvostopenjske raziskave (anketa in intervju) med uporabniki mobilnih naprav v 34 slovenskih organizacijah. Anketirani so bili zaposleni, ki pri svojem delu uporabljajo informacijsko-komunikacijske tehnologije, intervjuvanci pa odgovorni za informacijsko varnost v obravnavanih organizacijah. Ugotovitve: Raziskava kaže, da je meja med osebno in poslovno rabo pri rabi mobilnih naprav izginila, ob stalnem povečevanju groženj se povečuje tudi tveganje incidentov (izguba informacij, odtujitve mobilne naprave ipd.). Za varno rabo mobilnih naprav je treba spoštovati zakonodajo, informacijskovarnostna pravila, politike in standarde, ki jasno določajo, kako uporabljati mobilno napravo v povezavi s poslovnimi podatki. Ob incidentu sta pomembna odziv posameznika in organizacije ter postopek obravnave in preiskovanja. Omejitve raziskave Viri in primerljive raziskave, ki obravnavajo rabo mobilnih naprav, z njim povezane grožnje in varnostne incidente, so redki, organizacije pa ne prijavljajo tovrstnih incidentov. Praktična uporabnost: Mobilne naprave lahko zaradi varnostnih incidentov povzročijo škodo – tako uporabnikom kot organizacijam. Njihova raba pa predstavlja različna varnostna tveganja, predlagani so ukrepi za preprečevanje in obravnavo varnostnih incidentov. Izvirnost: Tematika o rabi mobilnih naprav v povezavi z varnostnimi incidenti je v začetni fazi razvoja, raziskave redke, predstavljene ugotovitve za slovenski prostor pa novost.
Ključne besede: informacijska varnost, mobilne naprave, grožnje, tveganja, varnostni incidenti
Objavljeno: 20.04.2020; Ogledov: 175; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (308,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
Predlog modela ocen ogroženosti in ocen tveganj za področje obveščevalnovarnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji
Jaroš Britovšek, 2019, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Cilj prispevka je pokazati razliko med oceno ogroženosti in oceno tveganj ter razviti predlog modela izdelave teh ocen za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji in hkrati spodbuditi praktike k uporabi enotne metodologije in terminologije na tem področju. Metode: Prispevek je strokovne narave in temelji na analizi procesa izdelave ocen ogroženosti in ocen tveganj za področje obveščevalno-varnostnih dejavnosti. Ugotovitve: Pri obravnavani tematiki obstajajo nekatere nejasnosti, ki se nanašajo na trenutno uporabo terminov grožnja in tveganje, ter posledično ocene ogroženosti in ocene tveganj. Avtor izhaja iz ideje, da so ocene ogroženosti del ocene tveganj, ki poleg ogroženosti vsebuje še pomembnost in ranljivost tarče. Nadalje je opredeljena terminologija, predstavljene pa so tudi nekatere hevristične rešitve ter predlog modela izdelave ocene ogroženosti in ocene tveganj primernih za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Obveščevalno-varnostna dejavnost se odvija v kompleksnem okolju z visoko stopnjo negotovosti, kjer je zaželena preprostejša in bolj prilagodljiva metodologija. Avtor priporoča uporabo hevristike, kar pri oceni ogroženosti pomeni, da več, kot je potrjenih indikatorjev, večja je verjetnost uresničitve grožnje, pri oceni tveganj pa, da se tveganje poviša ob povečani ogroženosti, ranljivosti ter pomembnosti tarče, in obratno. Praktična uporabnostin pomembnost prispevka: Prispevek se ukvarja z izdelavo ocen ogroženosti in ocen tveganj, z namenom poskusa poenotenja procesov izdelave in terminologije ter razumevanja omenjenih ocen za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, tarče, grožnje, tveganja, ranljivosti, ocene ogroženosti, Slovenija, ocene tveganj
Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 219; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici