| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 368
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Teorija izgledov in njen pomen
Marko Brajić, 2016, diplomsko delo

Opis: Tabela 1 prikazuje odnos do tveganega vedenja. V kvadrantu levo zgoraj vidimo »risk seeking« vedenje, torej tvegano vedenje, saj je povprečen individuum indiferenten med gotovim izidom 14 in izidom 100 z verjetnostjo 5 %. Pričakovana vrednost je v tem primeru 5 in opazovanje nakazuje tveganju naklonjeno vedenje. Poleg tega v tabeli vidimo tudi štiristranski vzorec odnosa do tveganega vedenja. To pomeni, da je za dobitke in izgube z majhno verjetnostjo vedenje tveganju nenaklonjeno. Praktični primer tega je dejstvo, da je igralništvo, kjer so dobitki malo verjetni, zelo priljubljeno. Naklonjenost tveganju za izgube, za katere je verjetnost velika, pa je v skladu s trendom tveganega vedenja, da bi se izognili zanesljivi izgubi (Fox in Tversky, 1995). 3.3 Uokvirjanje in teorija izgledov Eden od pomembnejših prispevkov teorije izgledov je njen vpliv na predpostavko nespremenljivosti opisa (description invariance). Ta predpostavka pravi, da ni pomembno, kakšna je oblika opisa izgleda, saj ne vpliva na funkcijo koristnosti posameznika. Ta predpostavka je tudi sicer eden izmed postulatov teorije racionalne izbire. Raziskave na področju vedenjske ekonomije so pokazale, da je okvir problema odločanja zelo pomemben za odločitev odločevalca. Kahneman in Tversky sta to pokazala v znanem primeru (eksperimentu) »azijske bolezni« (Asian diseas problem). Imela sta dve eksperimentalni skupini, ki sta jima predstavila enak hipotetičen primer, postavljen v dva različna okvira. Prvi skupini so rekli, da se država pripravlja na izbruh azijske bolezni, v kateri bo umrlo 600 ljudi. Eni skupini so rekli, da je program zdravljenja tak, da bo določeno število ljudi rešenih (okvir preživetja), drugi skupini pa so rekli, da bo program zdravljenja tak, da bo določeno število ljudi zaradi bolezni umrlo (okvir umrljivosti). Prva skupina (t. i. skupina pozitivnega okvirja) se je odločala med programom A, ki je pomenil, da bo zagotovo rešenih 200 ljudi in programom B, ki je pomenil, da obstaja 33,3 % verjetnost, da bo rešenih 600 ljudi in 66,6 % verjetnost, da ne bo rešen nihče. Druga skupina (t. i. skupina negativnega okvirja) pa se je odločala med programom C, ki je pomenil, da bo zagotovo (100 %) umrlo 400 ljudi, in programom D, ki je pomenil, da obstaja 33,3 % verjetnost, da ne bo nihče umrl in 66,6 % verjetnost, da bo umrlo 600 ljudi. V prvi skupini pozitivnega okvirja je 72 % ljudi izbralo program A (ki je manj tvegan v primerjavi z B), v drugi skupini pa je 78 % udeležencev izbralo program D (ki je bolj tvegan v primerjavi s C). Eksperiment je pokazal, da so preference individualnega subjekta odvisne od okvirja odločanja (koristi ali izguba), čeprav sta obe izbiri matematično enaki. Posamezniki različnim izgledom pripisujejo različne uteži, saj je tak način procesiranja informacij enostavnejši (Kehneman in Tversky, 1979). 3.4 Učinek zrcaljenja Kahneman in Tversky (1979, 268) sta v eksperimentih pojasnila tudi, kako na odločitve vpliva dejstvo, kakšne so verjetnosti prejemkov oziroma izgub. Načeloma ljudje v okviru koristi nismo naklonjeni k tveganju, v okviru izgub pa je nagnjenost k tveganju večja. V enem izmed eksperimentov sta avtorja ugotovila, da je v primeru izbire med dvema pozitivnima loterijama, loterijo A s 100 % gotovim dobičkom 3000 $ in loterijo B s 80 % možnostjo prejemka 4000 $ in 20 % možnostjo prejemka 0, 80 % udeležencev izbralo gotov dobiček (loterijo A). V drugem primeru, ko pa sta bili na voljo dve negativni loteriji (loterija A: 80 % verjetnost izgube 4000 $ in 20 % verjetnost izgube 0, loterija B: 100 % izguba 3000), je 92 % udeležencev izbralo loterijo A. V obeh primerih je bila izbrana loterija tista z manjšo pričakovano vrednostjo. Bistvo eksperimenta je dejstvo, da se preference obrnejo, ko se spremeni predznak prejemkov (Kahneman in Tversky, 1992, 306). Ta pojav sta imenovala reflection effect oziroma učinek zrcaljenja in je ena izmed najpomembnejših posledic teorije izgledov.
Ključne besede: teorija izgledov, odnos do tveganja, sheme nagrajevanja, finančna kriza.
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 919; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

92.
Napaka proizvoda kot predpostavka odgovornosti za proizvod v pravu ZDA in v pravu Republike Slovenije kot države članice EU
Janko Keček, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava napako proizvoda kot ključno predpostavko odgovornosti za proizvod v pravu ZDA in v slovenskem pravu. Pri tem se osredotoča predvsem na ureditev v Tretjem restatementu, katerega bistvene značilnosti so: različna definicija napake proizvoda glede na kategorije napake, izključitev testa potrošnikovih pričakovanj kot samostojnega testa napake, obveznost oškodovanca, da dokaže razumen alternativen načrt, če hoče dokazati obstoj napake v načrtu, obveznost proizvajalca, da tudi po oddaji proizvoda v promet opozarja na nevarnosti proizvoda, posebna definicija napake zdravil in medicinskih pripomočkov … V nalogi je podana primerjava med ureditvijo v Tretjem restatementu z Drugim restatementom in odločitvami sodišč v ZDA na eni strani ter z ureditvijo v Zakonu o varstvu potrošnikov (oz. Direktivi 85/374/EGS), Zakonu o splošni varnosti proizvodov (oz. Direktivi 2001/95/ES) in Obligacijskem zakoniku na drugi strani. Magistrsko delo predstavlja tudi razloge, zakaj Tretji restatement drugače kot Drugi restatement ne vsebuje enotne definicije napake izdelka, kar kaže tudi na različni temelj odgovornosti za različne kategorije napake, pomemben del naloge pa predstavlja tudi primerjava med testom potrošnikovih pričakovanj in testom tveganja – koristnosti kot osnovnima testoma napake proizvoda v ZDA. Prikazane so odločitve sodišč v ZDA, ki so v številnih primerih odločala, ali ima proizvod napako, kar je lahko tudi v pomoč pri odločanju sodišč v Sloveniji, kjer je sodna praksa glede ugotavljanja napake proizvoda skromna. V preteklosti je ureditev odgovornosti za proizvod v ZDA vplivala na sprejem Direktive 85/374/EGS in posledično na Zakon o varstvu potrošnikov, zato so mnoga stališča sodišč in teorije v ZDA uporabna tudi za slovensko pravo. Glede na to, da v slovenski pravni literaturi ni enotnega stališča o temelju odgovornosti za napako po 2. odstavku 155. člena Obligacijskega zakonika, je obširneje obravnavano tudi to vprašanje. Na obseg odgovornosti proizvajalca pomembno vpliva (ne)dopustnost ugovora stanja znanosti in tehnike (state of the art defense), zato je posebno poglavje posvečeno tudi temu ugovoru, ki je neločljivi del definicije napake proizvoda po Tretjem restatementu ter ki ga dopušča Direktiva 85/374/EGS in določa Zakon o varstvu potrošnikov, je pa v nasprotju s konceptom objektivne odgovornosti za proizvod in v nasprotju z načelnim izhodiščem pobudnikov za sprejem Direktive 85/374/EGS.
Ključne besede: odgovornost za proizvod, napaka proizvoda, test potrošnikovih pričakovanj, test tveganja – koristnosti, objektivna odgovornost, odgovornost na podlagi malomarnosti, razumen alternativen načrt, dolžnost opozarjanja po prodaji, ugovor stanja znanosti in tehnike
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 835; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

93.
UPORABNIŠKA IZKUŠNJA SPLETNEGA BANČNIŠTVA V SLOVENIJI
Aleksander Radovanović, 2016, magistrsko delo

Opis: V svet vse bolj prodira nova panoga. Vedno bolj resno jo začenjajo jemati tudi podjetja, kajti dokazano prinaša dobiček, če se je pravilno lotijo. Ta panoga se imenuje uporabniška izkušnja. Ko jo združimo s še eno zanimivo tehnologijo, ki se imenuje spletno bančništvo, dobimo zanimivo in poučno magistrsko delo. Zanimivo predvsem z vidika, ker si mnogi danes niti ne znajo več predstavljati življenja brez spletnega ali vsaj elektronskega bančništva. Prav zato bo zanimivo proučiti, katera banka v Sloveniji nudi najvišjo uporabniško izkušnjo za spletno bančništvo. To pa je tudi ključno vprašanje magistrskega dela. V delu se to vprašanje rešuje tako, da je najprej opisano, kaj je elektronsko bančništvo. Nato se proučevanje nekoliko poglobi in je raziskan en del elektronskega bančništva – spletno bančništvo. Kar zadeva teoretični del, je v magistrskem delu podrobno opisana uporabniška izkušnja, ki se jo poskuša počasi prenesti v spletno bančništvo. Empirični del je osredotočen na raziskavo, katera banka ponuja najvišjo uporabniško izkušnjo spletnega bančništva v Sloveniji.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, spletno bančništvo, uporabniška izkušnja, varnost elektronskega bančništva, primerjava uporabniške izkušnje, tveganja in zlorabe elektronskega bančništva
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 798; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

94.
OCENA TVEGANJA ZAŠČITE PAŠNE ŽIVINE PRED PRENAPETOSTMI
Sandi Skočir, 2016, diplomsko delo

Opis: Naloga opisuje precej neraziskano področje vpliva električne napetosti in toka na živali, natančneje živali gospodarskega pomena, kot so govedo, konji in drobnica. Celotno področje živinoreje je izrednega ekonomskega pomena in od rejca terja nenehno proučevanje in delo na terenu, da lahko uspešno gospodari. V nalogi je najprej predstavljen splošni pregled vpliva električnih veličin, predvsem na pašno živino. Sem spadajo vplivi zemeljskega toka pašnega električnega aparata, vplivi atmosferskih razelektritev (strel), vpliv blodečih tokov, ko je pašnik na kraških tleh v bližini železnice z električno vleko, in vpliv zemeljskega toka ob okvari visokonapetostnega daljnovoda, ki poteka čez pašnik. V nadaljevanju je opisanih več različnih možnosti zaščite živali, predvsem s stališča varovanja pred atmosferskimi razelektritvami. Na koncu so predstavljeni še primeri izračuna ocene tveganja zaradi udara strele. Potek besedila je zastavljen sistematično, tako da bralec najprej spozna pašo živine kot celoto, nato različne negativne električne dejavnike in šele na koncu primere zaščite, ki večinoma temeljijo na principu preventive.
Ključne besede: električni vplivi na živalske organizme, elektroograja, atmosferska razelektritev, blodeči tokovi, SCALAR, ocena tveganja.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 937; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (4,62 MB)

95.
SEZNANJENOST ŽENSK Z DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK OSTEOPOROZE
Janja Šket, 2016, diplomsko delo

Opis: IZHODIŠČA – Pri ženskah v postmenopavzalnem obdobju pride do hormonskih sprememb, s katerimi je posredno povezan tudi nastanek osteoporoze. Osteoporoza je predvsem bolezen žensk in starejših ljudi ter dobesedno pomeni porozne kosti. Bolezen je tiha, kar pomeni, da jo po navadi odkrijemo šele, ko pride do zloma kosti. Raziskave kažejo, da je bolezen možno preprečiti z določenimi dejavniki, prav tako na njen nastanek vplivajo dejavniki tveganja, kot so ženski spol, dedna predispozicija, določene razvade ter drugi. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri so ženske seznanjene z dejavniki tveganja, ki pospešijo nastanek osteoporoze. RAZISKOVALNE METODE – V raziskavi je sodelovalo trideset naključno izbranih žensk, ki so prišle na merjenje kostne gostote v center DXA, ki deluje na primarnem nivoju. Razdelili smo jim anketni vprašalnik s šestnajstimi vprašanji. Anketa je bila prostovoljna in anonimna. Za raziskovalni del smo uporabili kvantitativno metodo dela. Rezultate, ki smo jih dobili, smo grafično prikazali v deležih, pomagali smo si z računalniškim programom Microsoft Excel. Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo domače in tuje literature ter jih preučili in zapisali v računalniškem programu Microsoft Word. REZULTATI – Povprečna starost anketirank je bila 65,3 let. Velika večina anketirank osteoporozo pozna, največ informacij o bolezni so pridobile iz medijev. Med njimi prevladujejo ženske, pri katerih ni imel diagnosticirane osteoporoze noben družinski član, prav tako jih večina v zadnjih letih ni utrpela zloma. Med tistimi, ki so ga, so najpogosteje utrpele zlom zapestja, sledi mu zlom kolka. Največ, skoraj polovico anketiranih, je na preiskavo napotil osebni zdravnik. Ugotovili smo, da je največ žensk telesno aktivnih trikrat na teden in da jih večina ne uživa alkohola, mleka in mlečnih izdelkov ter ne kadi. V veliki meri ženske niso uživale kortikosteroidov in hormonskih zdravil, tiste, ki pa so jih, so jih uživale do deset let. Skoraj polovica anketiranih nima drugih težav z zdravjem, med tistimi, ki pa jih imajo, močno prevladuje težava s povišanim krvnim tlakom, kateremu sledijo težave s ščitnico in ledvicami. Le majhen odstotek žensk, ki smo jih anketirali, ne pozna nobenega dejavnika tveganja za nastanek bolezni, največ jih pozna kot vzrok za nastanek osteoporoze starost. Z zadostnim vnosom kalcija kot dejavnika za preprečevanje je seznanjena večina anketiranih. ZAKLJUČEK – Še vedno kljub dobri dostopnosti do informacij o osteoporozi ženske premalo poznajo dejavnike, ki pripomorejo k nastanku bolezni. Medtem ko so z nekaterimi dejavniki dobro seznanjene, drugih praktično ne poznajo, zato bi bilo primerno z njimi informirati predvsem ženske v obdobju menopavze in starejše ljudi. Za vse, ki pa že imajo diagnosticirano osteoporozo, je dobro, da se vključijo v osteološko društvo in tako pridobijo še več informacij o bolezni.
Ključne besede: osteoporoza, ženska, dejavniki tveganja, mineralna kostna gostota, DXA
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 827; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (633,94 KB)

96.
PREVENTIVA PRED DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA DOJK V ZASAVJU
Barbara Leskovšek Polak, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Rak dojke predstavlja slabo tretjino vseh rakov pri ženskah. Predstavlja diagnozo, ki ženski spremeni življenje. Na določene dejavnike tveganja za nastanek raka dojk lahko ženska sama vpliva, na druge žal ne. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike tveganja za raka dojk v Sloveniji in Zasavju. Ugotoviti želimo, kaj o dejavnikih tveganja in preventivi raka dojk menijo ženske v zasavski regiji in katerih ukrepov za preventivo se držijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave je uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 117 žensk iz zasavske regije. Dobljene podatke smo uredili, sešteli po skupinah in izračunali deleže. Rezultate smo prikazali opisno in grafično. Z metodo analize in sinteze smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so ženske v Zasavju najbolj seznanjene z naslednjimi dejavniki tveganja za raka dojk: dedna nagnjenost, okolje v katerem živimo, onesnaženost zraka, negativni stres, kajenje ter telesna neaktivnost in debelost. Pri teh vprašanjih so pritrdilno odgovorile v višjih odstotkih. Tudi drugi dejavniki tveganja so jim poznani, vendar ne v tako velikem deležu. Izvedeli smo tudi, da anketiranke dokaj dobro skrbijo za preprečevanje dejavnikov tveganja za raka dojk in se jih trudijo same odpravljati. Veliko število vprašanih jih ne kadi, uživa zdravo, uravnoteženo prehrano, mnogo jih redno hodi na preglede h ginekologu in si redno samopregleduje dojke. Glede poznavanja programov ozaveščanja o preventivi raka dojk pa so bili odgovori manj zadovoljivi. Polovica anketirank ne ve, če v njihovem kraju obstaja tak program. Diskusija in zaključek: Menim, da bi se dalo na področju preventive v Zasavju narediti še veliko. Ženske so sicer seznanjene z nekaterimi dejavniki tveganja, ne pa z vsemi. Še vedno si želimo, da bi manj žensk kadilo in se jih še več zdravo prehranjevalo. Predvsem pa želimo, da bi bil odstotek žensk, ki si redno samopregledujejo dojke, čim višji.
Ključne besede: rak dojke, dejavniki tveganja, skrb za zdravje, Zasavje, onesnaženost okolja, samopregledovanje dojk
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 839; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (998,41 KB)

97.
OBRAVNAVA PACIENTA Z OSTEOPOROZO V REFERENČNI AMBULANTI
Tina Murko, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je pogosto prikrita bolezen, saj po večini ne kaže nobenih znakov, dokler ne pride do zloma. Prizadene področje okostja, kjer se zmanjšuje količina kostne gostote, medtem ko se veča nevarnost za zlome. Večina ljudi še vedno ni dovolj seznanjena s samim obolenjem, kar se kaže v porastu osteoporoznih zlomov po vsem svetu. V namen poučevanja in seznanitve pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi so v Sloveniji uvedli referenčne ambulante, v katerih diplomirana medicinska sestra deluje zdravstvenovzgojno. Namen diplomskega dela je bil predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osteoporozo v referenčni ambulanti ter z raziskavo ugotoviti osveščenost pacientov o osteoporozi ter njihovo zadovoljstvo s potekom dela v referenčni ambulanti. Metodologija raziskovanja: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za pridobitev podatkov smo izdelali anketni vprašalnik, ki je zajemal 17 vprašanj, od tega 2 vprašanji polodprtega, 3 odprtega in 12 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 30 oseb z osteoporozo, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti. Rezultati raziskave: Analiza raziskave je pokazala dobro osveščenost anketiranih o osteoporozi, saj jih je 90 odstotkov dovolj poučenih o svoji bolezni. Vsi anketiranci so seznanjeni z osteoporozo in tudi upoštevajo ukrepe za preprečevanje napredovanja osteoporoze. 80 odstotkov anketiranih je zelo zadovoljnih z obravnavo in s svetovanjem diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti. Sklep: V namen obveščanja in preventive osteoporoze ter vodenja kronično nenalezljivih bolezni so v Sloveniji pričele delovati referenčne ambulante. Ambulanta družinske medicine je tako pridobila dodatnega člana zdravstvenega tima. Diplomirane medicinske sestre, ki so ustrezno usposobljene z izobraževanji, paciente vodijo in jih s svetovanjem ustrezno usmerjajo v procesu zdravljenja. Za učinkovit proces zdravljenja je potrebno tesno sodelovanje pacienta, diplomirane medicinske sestre in zdravnika.
Ključne besede: osteoporoza, referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 1570; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

98.
SEZNANJENOST MLADOSTNIKOV Z DEJAVNIKI ZA ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG
Petra Spasojević, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Največja vrednota verjetno vsakega posameznika kot njegove družine je zdravje. Temelji za zdrav življenjski slog mladostnika se začnejo graditi z vzgojo in navadami znotraj družine, ki vplivajo na zdrav razvoj otroka. Da mladostnik ohrani zdravje in zdrav življenjski slog tudi v odrasli dobi, pa je potrebno da ima mladostnik znanje o zdravem življenjskem slogu, zato smo z našo raziskavo želeli ugotoviti, kakšen je življenjski slog mladostnikov. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo za teoretični del diplomskega dela uporabili deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature ter uporabo internetnih virov. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je sestavljen iz 23 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 70 mladostnikov starih od 15 do 19 let. Podatke iz anonimne ankete smo zbrali, analizirali ter jih prikazali s pomočjo grafikonov. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je seznanjenost mladostnikov z dejavniki za zdrav življenjski slog slaba, kar potrjujejo rezultati razvad, slabih prehranjevalnih navade in slabih navad telesne aktivnosti mladostnikov, kakor tudi slabo poznavanje vpliva nezdravega življenjskega sloga. Raziskava je pravtako pokazala, da je delež staršev, ki živijo v zdravem življenjski slog enak deležu staršev, ki imajo vpliv na življenjski slog mladostnikov. Sklep: Vpliv staršev na zdrav življenjski sloga otroka in mladostnika so temelji za zdravo in kakovostno življenje v odrasli dobi. Zato je v proces ozaveščanja in učenja otrok in mladostnikov o zdravem življenjskem slogu, potrebno vključiti zdravstveno vzgojo tudi šolstvo v vseh obdobjih izobraževanja.
Ključne besede: mladostnik, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, družina, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1392; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

99.
KREDITNO TVEGANJE V BANKI
Petra Mazalović, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Banke so finančni posrednik na finančnem trgu. Naloga bank je, da skrbijo za stabilnost finančnega sistema. Stabilen finančni sistem z učinkovitim finančnim posredništvom spodbuja gospodarsko rast. Naloga banke je, da učinkovito razporeja finančne vire in pravočasno zazna, meri in ocenjuje finančna tveganja, ki jim je pri financiranju izpostavljena. Za objektivno ugotavljanje kreditne sposobnosti mora banka pred odločanjem o kreditu imeti na voljo vrsto ustrezno obdelanih in pripravljenih podatkov in informacij. Za spremljanje odobrenih kreditov pa mora kreditna mapa poleg teh podatkov in informacij vsebovati še podatke o znesku in pogojih odobrenega kredita, instrumentih zavarovanja, tekočem poravnavanju obveznosti ipd. Seveda pa je najpomembnejši proces odobravanja kreditov ocena kreditne sposobnosti in splošne bonitete poslovanja kreditojemalca in ocena dogovorjenih instrumentov zavarovanja odplačila obstoječih terjatev ter podatki in informacije o naravi posla in glavni dejavnosti dolžnika. Zato je nujno tesno sodelovanje banke in komitenta banke. Nujno ni le sodelovanje ob odobravanju kredita, temveč tudi med letom pri pregledih poslovanja komitenta, ko se tudi oceni možnosti dodatnega sodelovanja med banko in komitentom. Zato je treba medsebojne koristi in obveznosti uskladiti, da so optimalne tako za banko kot za komitenta. V diplomskem delu smo se osredotočili na kreditno tveganje, ki je pri poslovanju bank neizogibno. Analizirali smo vpliv finančnih in nefinančnih podatkov podjetja na njegovo bonitetno oceno. Predpostavili smo, da bi z bonitetno oceno dobili informacijo o načinu poslovanja podjetja, ki bi lahko bila v pomoč pri ocenjevanju komitentove kreditne sposobnosti. V diplomskem delu smo opisali kreditni proces v NLB d.d. od vloge komitenta do poplačila kredita ali pa izterjave ali odpisa kredita v primeru nevračila kredita. Nameravali smo vključiti tudi praktične primere, vendar zaradi poslovne skrivnosti nismo dobili ustreznih podatkov.
Ključne besede: banka, kreditno tveganje, bonitetna ocena, kreditni proces, kreditna sposobnost, upravljanje kreditnega tveganja
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 1193; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (727,60 KB)

100.
ANALIZA INFORMACIJSKE VARNOSTI V MANJŠEM IT PODJETJU
Samo Knafelj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga obravnava analizo informacijske varnosti v podjetju Optiweb d.o.o. Mlada IT podjetja običajno, vsaj na začetku svojega delovanja, ne posvečajo veliko pozornosti informacijski varnosti, saj se pogosto ne zavedajo njenega pravega pomena. Podobno lahko ugotovimo tudi za obravnavano podjetje, ki se ukvarja z izdelavo in optimizacijo spletnih strani in spletnih trgovin. Prvi del naloge obsega teoretične osnove s področja informacijske varnosti ter predstavitev podjetja Optiweb d.o.o. V praktičnem delu diplomske naloge pa je v skladu s standarom ISO/IEC 27005:2008 izdelana analiza varnostnih tveganj. Sledi predstavitev rezultatov izvedene analize. Na podlagi le-teh so podani predlogi za izboljšvabe, predvsem na področjih, kjer je podjetje najbolj ranljivo. Impmlementacija predlaganih ukrepov bo zagotivila boljšo zašito dobrin informacijskega sistema in s tem doprinesla k višjemu nivoju informacijske varnosti.
Ključne besede: informacijski sistem, varnost, grožnje, dobrine, analiza tveganja, sistem za upravljanje informacijske varnosti, ISO/IEC 27005:2008
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 1204; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici