1. |
2. |
3. Zagotavljanje varnosti na gradbišču Poslovno skladiščnega objekta Schrack - Hoče : diplomsko deloTadej Zorec, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljamo zagotavljanje varnosti na gradbišču Poslovno skladiščnega objekta Schrack – Hoče. Na začetku imamo uvod, v katerem so podani splošni problemi, cilji in namen diplomske naloge. Nato sledita dve poglavji, ki na splošno prikažeta in predstavita gradbeni objekt in splošne pogoje, zakone in uredbe, ki veljajo na gradbiščih. V splošnem delu smo predstavili lokacijo, namembnost, arhitekturne značilnosti in gradbene značilnosti objekta. Pri predstavitvi splošne zakonodaje smo prikazali ukrepe za preprečitev nastanka nezgod na gradbišču. Pokazali smo tudi, katera so tista mesta, ki so najbolj nevarna za delavce in kako vodstvo gradbišča pride do ocene tveganja. V zaključnem poglavju smo za primer gradbišča Poslovno skladiščnega objekta Schrack – Hoče prikazali tri bolj zanimive oz. zahtevne aktivnosti in za vsako opisali ukrepe, ki smo ga sprejeli za zagotavljanje varnosti.
Ključne besede: varnost na gradbišču, nezgode na gradbišču, ocena tveganja, varnostni načrt.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2022; Ogledov: 135; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (4,96 MB) |
4. Ponovljivost rezultatov ocenjevanja dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih pitancih : magistrsko deloDoroteja Kovše, 2022, magistrsko delo Opis: Grizenje repov pri prašičih je kazalnik slabega počutja živali in neugodnih razmer v reji. Najpogosteje uporabljen preventivni ukrep je krajšanje repov, ki je sicer učinkovit, a za živali invaziven in ne prispeva k odpravi vzrokov grizenja repov. Alternativna pot za preprečevanje grizenja repov je ocena dejavnikov tveganja. Le-to izvajamo s pomočjo specifičnega protokola, ki vključuje podroben popis razmer v reji in meritve/ocene na živalih. Za ustrezno oceno, reprezentativno za daljše časovno obdobje, je pomembno, kdaj in kako pogosto ocenjevanje dejavnikov tveganja izvajamo. Pri večkratnem ocenjevanju je poleg finančne izvedljivosti in točnosti pomembna tudi natančnost oziroma ponovljivost metode. Slednje je bil cilj naše raziskave. V raziskavo je bilo vključenih pet rej prašičev. Vsaka izmed njih je bila ocenjena dvakrat v razmiku sedem do devet mesecev, pri čemer v vmesnem času na nobeni kmetiji ni bilo večjih sprememb in posegov. Ocenjevanje sta vedno izvedla ista dva ocenjevalca hkrati. Ugotovljeno je bilo, da se v različnih rejah pojavljajo številni dejavniki tveganja v raznolikih medsebojnih kombinacijah. Ocena dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov se znotraj posamezne reje med obiskoma ni bistveno razlikovala (dobra ponovljivost). Nekaj razlik med obiskoma je bilo zabeleženih v zvezi s klimatskimi pogoji v hlevu, talno razpoložljivostjo na žival, čistočo ter dostopnostjo materialov in predmetov za zaposlitev ter prisotnostjo bolezni in poškodb pri prašičih. Za omenjene parametre je znano, da so dovzetnejši za rutinske, manjše spremembe v okolju. Tako so omenjene razlike posledica ocenjevanja v različnih sezonah in obdobjih reje (druge živali, spremembe v starosti in masi). Razlog za manjšo ponovljivost ocenjevanja je lahko tudi nizka pojavnost, kar je zlasti pogosto v primeru bolezni. Pri parametrih z nizko stopnjo ponovljivosti je treba v prihodnje razmisliti o prilagoditvi/spremembi meritev in ocen na način, da bodo manj občutljive na zunanje dejavnike in manjše spremembe v okviru rednih rejskih opravil oziroma o spremembi načina vzorčenja. Priporočljivi sta tudi večkratno izvajanje ocenjevanja in usmerjanje pozornosti na dejavnike tveganja, ki se nenehno pojavljajo.
Ključne besede: grizenje repov, prašiči, dejavniki tveganja, ocenjevanje, ponovljivost
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 114; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,32 MB) |
5. Dojemanje varnosti hrane med ženskami v času nosečnosti in dojenja : magistrsko deloAngelika Stropnik, 2022, magistrsko delo Opis: Čas nosečnosti predstavlja obdobje, ko so ženske zaradi spremenjenega delovanja imunskega sistema izpostavljene večjemu tveganju za pojav okužb in zastrupitev s hrano. Te lahko vodijo v resne zaplete v zdravju matere in ploda. Da bi razumeli ozaveščenost, znanje, ravnanje in dojemanje tveganja nosečnic in doječih mater glede varnosti hrane smo uporabili kvalitativno metodo z intervjuji. Opravili smo tudi pregled literature, kjer smo primerjali kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki so že raziskovale poznavanje in sledenje priporočilom varnosti hrane v času nosečnosti. V intervjujih je sodelovalo 10 nosečnic in 10 doječih mater. S kvalitativno analizo intervjujev smo pridobili tri teme: poznavanje priporočil, upoštevanje priporočil in viri informacij. Ugotovili smo, da nosečnice sicer poznajo nekatera splošna priporočila o varnosti hrane v času nosečnosti, kljub temu pa je to znanje pomanjkljivo. Razen parazita Toxoplasma gondii, nosečnice in matere po porodu slabo poznajo mikroorganizme, ki predstavljajo tveganje za okužbe in zastrupitve s hrano. Večina intervjuvank hrano odtaja na neustrezen način, prav tako jih je več kot polovica v nosečnosti uživala visoko-tvegana živila. Intervjuvanke kot najbolj zanesljiv vir informacij o varnosti hrane dojemajo zdravstveno osebje, vendar pa je informacije od ginekologa prejela le polovica. Predlagamo, da se izboljša in poenoti načine ozaveščanja o varnosti hrane v času nosečnosti in doda vsebine, ki bi ženskam pomagale pri razumevanju in dojemanju tveganj.
Ključne besede: varnost hrane, nosečnice, matere po porodu, priporočila, dojemanje tveganja
Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 153; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,79 MB) |
6. Urtikarija zaradi hlada - dejavniki tveganja za prizadetost dihal ali kardiovaskularnega sistemaMojca Bizjak, 2022, doktorska disertacija Opis: Urtikarijo zaradi hlada (UH), pri kateri se pojavijo s hladom izzvane urtike, angioedem ali oboje hkrati, delimo na tipično in atipično obliko. Diagnoza tipične UH temelji na pozitivnih lokalnih stimulacijskih testih (LST). Pri UH se lahko razvijejo tudi sistemske reakcije. Namen raziskave je bil določiti dejavnike tveganja za sistemske reakcije pri tipični UH. Mednarodna raziskava imenovana COLD-CE (tj. Urtikarija zaradi hlada in druge s hladom izzvane reakcije – celostno ovrednotenje) je potekala v 32 UCARE centrih (angl. Urticaria Center(s) of Reference and Excellence). Pridobili smo natančne anamnestične podatke in opravili LST s kocko ledu in/ali napravo TempTest®. Prizadetost dihal smo definirali kot dispnejo, piskanje ali stridor. Prizadetost kardiovaskularnega sistema smo definirali kot hipotenzijo ali izgubo zavesti in/ali druge simptome povezane s hipotenzijo (tj. omotica, občutek omedlevice ali nemoči). V raziskavo smo vključili 551 bolnikov z UH in 75 % od njih je imelo pozitivne LST (tj. tipično UH). Pri 40 bolnikih s tipično UH smo diagnosticirali tudi kronično spontano urtikarijo (KSU). Prizadetost dihal je nastopila pri 22 % in prizadetost kardiovaskularnega sistema pri 31 % bolnikov s tipično UH brez KSU. Ugotovili smo tri neodvisne dejavnike tveganja za prizadetost dihal: pričetek UH v otroštvu, orofaringealni in/ali laringealni simptomi ter srbež uhljev. Neodvisni dejavniki tveganja za prizadetost kardiovaskularnega sistema pa so: angioedem, orofaringealni in/ali laringealni simptomi, srbež uhljev ter predhodna sistemska reakcija na pik kožekrilca.
Ključne besede: COLD-CE, dejavniki tveganja, urtikarija zaradi hlada, sistemske reakcije
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 116; Prenosov: 14
Celotno besedilo (12,05 MB) |
7. Vpliv pandemije COVID-19 in rusko-ukrajinske vojne na finančno izpostavljenost skupine Krka, d. d.Lea Kranjc, 2022, diplomsko delo Opis: Pandemija COVID-19 in rusko-ukrajinska vojna postavljata svetovno prebivalstvo in gospodarstvo pred nepredvidljive in predvsem težavne okoliščine, kar zahteva nenehna prilagajanja in prinaša mnoga tveganja. Zaradi vpliva obeh dogodkov na globalno dogajanje na eni in širokega obsega mednarodnega poslovanja skupine Krka, d. d., na drugi strani, je skupina še posebej izpostavljena aktualnim mednarodnim poslovnim tveganjem. Velikost sredstev in obveznosti skupine Krka d. d., v tujih valutah (predvsem ruskem rublju in ameriškem dolarju) močno vpliva na finančno izpostavljenost skupine, še posebej pri valutnem tveganju, kar je posledica izrazitega nihanja deviznih tečajev, in kreditnem tveganju. Izpostavljenost nihanju deviznega tečaja ruskega rublja v največji meri izhaja iz prodajnih aktivnosti skupine; Rusija namreč predstavlja največji posamični prodajni trg skupine Krka, d. d., kjer je skupina prisotna z dvema podjetjema. Razlog za izpostavljenost nihanju deviznega tečaja ameriškega dolarja je v največji meri nabava izdelkov in proizvodnega materiala na tem trgu. Skupina Krka, d. d., je upravljala izpostavljenost valutnim tveganjem z metodo naravnega ščitenja in s terminskimi pogodbami. Izpostavljenost kreditnemu tveganju je skupina upravljala z razpršitvijo terjatev med veliko število kupcev in prodajnih trgov ter z zavarovanjem terjatev pri kreditni zavarovalnici. Z metodami varovanja izpostavljenih postavk in njihovo pravočasno uveljavitvijo je skupina Krka, d. d., učinkovito obvladovala nastala mednarodna poslovna tveganja in nadzorovala finančno izpostavljenost skupine.
Ključne besede: COVID-19, rusko-ukrajinska vojna, mednarodno poslovanje, tveganja v poslovanju, finančna izpostavljenost, skupina Krka, d. d.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 181; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,50 MB) |
8. Dejavniki tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbiHana Cifer, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi izpostavljeni težjim stresnim situacijam, kot so trpljenje, umiranje in smrt bolnikov. Nudijo podporo bolnikom in tudi njihovim svojcem. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE, ScienceDirect in Web of Science. Za oceno izbranih člankov smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institues. Sintezo podatkov bomo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja.
Rezultati: V analizo smo vključili šest sistematičnih preglednih člankov. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci opravljajo zahtevnejša dela, delajo nadure, prevzemajo težke etične odločitve, nudijo oskrbo težje bolnim bolnikom in skrbijo za njihovo avtonomijo. Čez čas te situacije vplivajo na posameznikovo počutje, ki lahko vodi do psihične, fizične, čustvene preobremenjenosti oz. sindroma izgorelosti.
Razprava in sklep: Zdravstveni delavci v paliativni oskrbi morajo poznati faktorje tveganja, ki sprožijo nastanek sindroma izgorelosti. Pomembno je, da pravočasno prepoznajo morebitne simptome, ki kažejo na izgorelost, in še preden se ti simptomi močno razvijejo, uporabljajo oz. izvajajo morebitne ukrepe za preprečevanje sindroma izgorelosti.
Ključne besede: dejavniki tveganja, sindrom izgorelosti, zdravstveni delavci, paliativna oskrba.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 179; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,10 MB) |
9. Prepoznavanje prekomerne telesne mase in debelosti pacienta obravnavanega v ambulanti družinske medicineEva Keber, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomirana medicinska sestra ima v ambulanti družinske medicine pomembno vlogo pri prepoznavanju prekomerne telesne mase in debelosti. Debelost v današnjem času namreč predstavlja neodvisen dejavnik tveganja za nastanek srčno žilnih obolenj, prezgodnjo invalidnost in celo umrljivost. Pri delu potrebuje pridobljene kompetence, znanja in veščine, s katerimi lažje presodi tveganje za nastanek resnih bolezni, povezanih s prekomerno telesno maso in debelostjo.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta, tveganja prekomerne telesne mase, indeks telesne mase
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 89; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,08 MB) |
10. Dejavniki tveganja za pojav sindroma izgorelosti v času pandemije COVIDA-19 pri medicinskih sestrah v enotah intenzivne terapijeLisa Henkel, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Pandemija koronavirusa 19 (COVID-19) je v letu 2020 zajela cel svet. Zdravstveno
osebje je dosegalo tako psihične kot fizične meje zmogljivosti. Medicinske sestre so bile
postavljene pred nove izzive, predvsem v enotah intenzivne terapije. V tem času se je
pojavljalo veliko izgorelosti med medicinskimi sestrami v enotah intenzivne terapije in
drugih oddelkih. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti dejavnike tveganja za
pojav sindroma izgorelosti v času pandemije pri medicinskih sestrah v enotah intenzivne
terapije.
Metode: Za pripravo zaključnega dela smo opravili pregled literature. Strokovno
literaturo smo zbrali v treh mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL,
ScienceDirect. Pri pregledu znanstvenih virov je bila uporabljena deskriptivna metoda,
upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja je prikazan s pomočjo
PRISMA-diagrama.
Rezultati: V bazah smo našli 319 relevantnih strokovnih člankov, v analizo smo jih
vključili 15. Analizo vsebine smo prikazali v tabeli, s pomočjo sintezne tabele smo
predstavili skupne karakteristike raziskav.
Razprava in sklep: V večini raziskav je bilo ugotovljeno, da se je med pandemijo covida-19 v enotah intenzivne terapije povečalo število medicinskih sester s sindromom
izgorelosti. Na to so vplivali kadrovska stiska, pomanjkanje materiala in zaščitne opreme
terstrah, da bi okužili domače. Ključnega pomena za preprečevanje sindroma izgorelosti
souvedba programov na delovnih mestih, psihološka podpora in tehnike sproščanja, saj
bi na ta način lahko zmanjšali število prizadetih.
Ključne besede: sindrom izgorelosti, COVID-19, enota intenzivne terapije, dejavniki
tveganja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 251; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,00 MB) |
