| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 368
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba oralne kontracepcije kot dejavnik tveganja za nastanek raka na materničnem vratu
Tia Zagernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Rak materničnega vratu (RMV) še vedno predstavlja pogosto vrsto malignih obolenj pri ženskah, kljub učinkovitemu programu presejanja v Sloveniji in po svetu. Dejavnik tveganja, ki lahko povzroči RMV, je poleg humanih papiloma virusov (HPV) še uporaba oralne hormonske kontracepcije (OHK). Namen zaključnega dela je razložiti mehanizem delovanja OHK kot dejavnik tveganja za nastanek predrakavih ali rakavih sprememb materničnega vratu ter opisati pomen zdravstvene vzgoje na področju preprečevanja RMV in svetovanje medicinske sestre pri izbiri kontracepcijske metode. Metode: Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo dela, metodo kompilacije in analizo vseh v raziskavo vključenih virov, ki smo jih iskali v različnih podatkovnih bazah, in sicer: PubMed, Medline, CINAHL ter COBISS.SI. Zastavili smo si vključitvena in izključitvena merila glede na postavljeno raziskovalno vprašanje in predstavili potek sistematičnega iskanja in pregleda virov s PRISMA modelom. Rezultati: Pregledali in analizirali smo 17 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi omenjenih je bilo mogoče ugotoviti, da dolgotrajna uporaba OHK (≥5 let), ob sočasni okužbi s HPV, povečuje verjetnost za nastanek sprememb materničnega vratu, povezanih z visoko rizičnimi onkogenimi HPV. OHK je lahko tudi samostojni dejavnik tveganja, povezan z malignimi spremembami materničnega vratu, vendar verjetno posredni (več okužb s HPV). Razprava in sklep: Uporaba OHK velja za varno in učinkovito metodo kontracepcije, vendar le ob doslednem vodenju in pravilni uporabi. Medicinska sestra je dolžna izvajati zdravstveno vzgojo žensk o možnostih učinkovite preventive pred nastankom RMV in svetovati pri izbiri kontracepcije z edukacijo o prednostih in slabostih določene metode.
Ključne besede: kombinirana oralna kontracepcija, progestogenska oralna kontracepcija, dejavnik tveganja, rak materničnega vratu, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 228; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Razlaga terminov »hazard« in »risk« ter ustreznost prevodov v slovenski živilski zakonodaji
Tina Koprivnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Uredba (ES) št. 178/2002 določa splošna načela in zahteve živilske zakonodaje in temelji na analizi tveganja, postopku za zagotavljanje varnosti hrane, ki ga sestavljajo trije med seboj povezani sestavni deli: ocena tveganja, obvladovanje tveganja in obveščanje o tveganju. V vseh teh postopkih je potrebno ločevati med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. »Nevarnost« lahko predstavlja vsako biološko, kemijsko ali fizikalno sredstvo v živilu, ki lahko ogroža zdravje ljudi. »Tveganje« pomeni verjetnost pojava škodljivih učinkov in je odvisno od izpostavljenosti nevarnosti. Magistrsko delo predstavlja razliko med »nevarnostjo« in »tveganjem«, »analizo tveganja« in »analizo nevarnosti«. Ustreznost rabe terminologije analize tveganja je bila preverjena v sklopu slovenske živilske zakonodaje, v Uredbi (ES) št. 178/2002, Uredbi (ES) št. 852/2004, Uredbi (ES) št. 853/2004, Uredbi (EU) 2017/625 in Uredbi (EU) 2019/1381, ki mora biti ustrezna, poenotena in skladna z originalno. Rezultati so pokazali, da slovenski prevodi v starejših uredbah ne razlikujejo dosledno med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. V uredbah je termin »tveganje« v večini primerov uporabljen pravilno, medtem ko so kot prevod za »hazard« uporabljeni neustrezni izrazi »dejavnik tveganja«, »tveganje« in »ogroženost«. V uredbah na področju živilstva je od osnovne Uredbe (ES) št. 178/2002 vedno bolj dosledno uporabljena pravilna terminologija.
Ključne besede: nevarnost, tveganje, analiza nevarnosti, analiza tveganja, terminologija v slovenski živilski zakonodaji
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 148; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
Znanja in stališča študentov zdravstvene nege in babištva glede (ne)plodnosti
Nuša Rogan, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Neplodnost prizadene oba spola. Dejavniki, ki nižajo možnosti zanositve so kajenje, alkohol, droge, kofein, starost, spolno prenosljive infekcije, telesna teža, prehrana, intenzivna telesna aktivnost in škodljivi dejavniki okolja. Namen magistrskega dela je preučiti znanje in stališča študentov prvih in tretjih letnikov zdravstvene nege in babištva do nekaterih dejavnikov okolja in življenjskega stila, ki lahko vplivajo na plodnost. Metode: Uporabljena je bila kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Izbrali smo namenski vzorec. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, oblikovan s pomočjo aplikacije 1 KA za spletno anketiranje. Zanesljivosti instrumenta smo preverjali z metodo Content Validity Index. Anketiranje je potekalo preko spleta od 11. maja do 11. junija 2020. Narejena je bila osnovna deskriptivna statistika. Statistične razlike smo preverjali s Hi-kvadrat testom. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 25 in Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi so sodelovali 103 študenti, od tega 71 študentov zdravstvene nege in 32 študentov babištva. 85 % študentov pozna definicijo neplodnosti. 67 % študentov pozna možne dejavnike tveganja, ki vplivajo na plodnost. Večina študentov iz prvih letnikov (47,4 %) meni, da je starost tveganje za oba spola, medtem ko se s tem strinja le 24,6 % študentov tretjih letnikov. Največ informacij o plodnosti in dejavnikih tveganja so pridobili med študijskim izobraževanjem (47 %). Razprava in sklep: Izkazujejo solidno znanje o (ne)plodnosti. Kljub temu si 94 študentov želi več znanja. Študenti poznajo dejavnike tveganja za plodnost, kljub temu ne živijo zdravo. Ključno je izobraževanje o plodnosti s strani izkušenih zdravstvenih delavcev, kar bi koristilo posamezniku in širši družbi.
Ključne besede: neplodnost, dejavniki tveganja, študenti, zdravstvena nega, babištvo
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (789,55 KB)

4.
Hibridna ogrožanja in informacijska varnost
Blerta Bajrami, 2020, diplomsko delo

Opis: Hibridna ogrožanja, kot izredno kompleksen pojem in pojav predstavljajo nevarnost demokratičnim in informacijsko podprtim sodobnim državam, ki so s širitvijo globalnega omrežja postale ranljivejše. Hibridna ogrožanja predstavljajo uporabo sinhrono povezanih konvencionalnih in neregularnih, terorističnih in kriminalnih aktivnosti s cilji političnih, ekonomskih, gospodarskih in ozemeljskih interesov ter z vplivom na javno mnenje prebivalstva. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se hibridno ogrožanje naglo povečuje, tako v Evropi kot v Sloveniji. Iz tega izhaja potreba po vzpostavitvi učinkovitega modela prepoznavanja in odzivanja na hibridno ogrožanje. Pri tem je nujno izboljšati ozaveščenost na področju hibridnega ogrožanja in zagotavljanja informacijske varnosti tako v organizacijah kot državah. S tem bi izboljšali tudi sistem prepoznavanja hibridnega ogrožanja ter ustreznega odziva nanje. Za učinkovitejše odzivanje na hibridna ogrožanja je prav tako nujno sodelovanje med državami, predvsem kot povezovanje v aktivnostih razumevanja hibridnega ogrožanja, njihovi identifikaciji ter celostnim pristopom zaščite. Pomembno se je osredotočiti na zaščito kritične infrastrukture, ki omogoča nemoteno delovanje vsake države in je tudi najpogostejša tarča hibridnega ogrožanja. Učinkovit model prepoznavanja in odzivanja na hibridno ogrožanje je osredotočen tako na zaščito kritične infrastrukture države, kot na celostno povezan sistem, ki bo deloval na vseh nivojih delovanja v državi in izven njenih meja. V celostnem modelu prepoznavanja in odzivanja na hibridno ogrožanje pa je potrebno usklajeno in skladno delovanje vseh pomembnih deležnikov, ki so zadolženi za nacionalno varnost.
Ključne besede: diplomske naloge, hibridno vojskovanje, hibridna ogrožanja, informacijska varnost, varnostna tveganja
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 139; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
Onkološki bolnik in samomorilnost
Mevludin Demirović, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Samomorilnost pri onkoloških bolnikih je pogosta in se najpogosteje pojavlja ob postavitvi diagnoze. Pomembno je odkrivanje povezanosti onkoloških bolezni in pojava želje po samomoru ter preventivno delovanje, pri čemer lahko uporabimo presejalne vprašalnike, medicinsko osebje pa mora biti strokovno usposobljeno in izurjeno pri prepoznavanju dejavnikov tveganja in pravočasnem ukrepanju. Metode: Zaključno delo je teoretične narave, uporabljena je deskriptivna metoda. Viri so pridobljeni iz podatkovnih baz: Medline, Pubmed ter Google Scholar. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S pomočjo PRISME smo prikazali potek iskanja literature. Rezultati: Glavne kategorije dejavnikov tveganja za samomor so razdeljene na področje fizičnih (slaba fizična pripravljenost, kvaliteta življenja), psihičnih (anksioznost, depresija), socialnih (bela rasa, starejši bolniki, neporočeni bolniki) in fizioloških dejavnikov (komorbidnost). Za ukrepanje pa je ključno prepoznavanje takšnih dejavnikov pri onkološki bolnikih, pri čemer nam lahko pomaga uporaba presejalnih lestvic in orodij. Razprava in sklep: Prepoznavanje samomorilno ogroženih onkoloških bolnikov ostaja težaven proces, saj se depresivno razpoloženje in tesnobnost, lahko pri obravnavi skrijeta. Potrebno je vzpostaviti zaupen odnos z bolnikom, da se pridobi občutek varnosti. Pri zaposlenih v obravnavi onkološkega bolnika je potrebno ob vsem znanju uporabiti tudi empatijo (podajanje informacij na razumljiv način, pravilno obravnavo težav, ustrezen odnos). Ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju lahko zdravstveno osebje ob pojavu samomorilnosti skupaj z bolnikom poskuša reševati težave.
Ključne besede: onkologija, duševno zdravje, presejalna orodja, preventivni ukrepi, dejavniki tveganja
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 288; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
Odgovorno pitje alkohola med mladimi v Občini Ormož
Boštjan Viher, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Najstništvo in adolescenca sta občutljivi obdobji odraščanja, pogosto povezani z eksperimentiranjem z alkoholom. Namen raziskave je bil proučiti tvegano pitje alkohola med osnovno- in srednješolci v lokalnem okolju ter prepoznati vpliv alkohola na njihovo zdravje. Metode: Raziskava je bila deskriptivno presečna. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda literature. V vzorec smo vključili de-vetošolce treh osnovnih šol ter dijake 2. letnika Gimnazije Ormož (gimnazijski program in program predšolske vzgoje). Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 125 mladostnikov, starih 14 do 17 let. Kljub zakonskim omejitvam 65 mladostnikov (52 %) z nakupom alkohola ni imelo težav. S prvo alkoholno izkušnjo se je pred 10. letom srečalo 31 mladostnikov (24,8 %), 38 mladostnikom (30,4 %) so alkohol prvič ponudili starši. Najvišji delež opitosti smo zaznali med gimnazijci, vseh 17 (100 %) je bilo v zadnjem mesecu opitih do 2-krat. Negativnih posledic se je zavedalo 90 sodelujočih dijakov (72 %). Razprava in sklep: Rezultati magistrskega dela kažejo, da je uživanje alkoholnih pijač med osnovnošolci in srednješolci v Občini Ormož zelo razširjeno, kar je pogojeno z lahko dostopnostjo do alkohola. Pogovor s starši je varovalni dejavnik glede pitja alkohola pri vseh obravnavanih starostih mladostnika. Iz raziskovalnega vzorca je tudi razvidno, da ima večina mladostnikov bolj ali manj oblikovano mnenje o alkoholu in njegovih posledicah. Pozornost je treba usmeriti na starše in šolske kolektive ter jih pripraviti za pogovarjanje o alkoholu na ustrezen način, tak, ki spodbuja lastno razmišljanje in aktualizira škodljive posledice pitja alkohola za mladostnika.
Ključne besede: alkohol, mladostnik, dejavniki tveganja, škodljivo pitje
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 193; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

7.
Obvladovanje tveganj pri procesih inoviranja
Rok Žagar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo analizirali tveganja, s katerimi se lahko srečajo podjetja, prav tako pa smo se osredotočili tudi na inovacije oziroma nove pristope, ki jih lahko podjetja vgradijo v svoj poslovni cikel. Zaradi vedno večje konkurenčnosti postaja to čedalje pomembnejše. Zavedati se je treba, da tveganj ni možno povsem odpraviti. V interesu podjetij je, da se tveganja pravočasno zaznajo, obvladujejo oziroma znižujejo ter ohranjajo na najmanjši možni stopnji. Za ohranjanje njihove nizke stopnje pa so potrebne nenehne investicije, kar pa je lahko zelo zapleteno in dolgotrajno. V empiričnem delu smo predstavili podjetje EMO-Orodjarna d. o. o. Naredili smo pregled in analizo njegovih najpomembnejših tveganj ter jih vgradili v invencijsko-inovacijski proces. Podjetje se zaradi pojava konkurence na tujih, manj razvitih trgih in posledično trgih z nižjimi cenami stalno trudi ohranjati svojo konkurenčnost. Vzdržuje jo z nenehnimi investicijami v boljše tehnologije ter z izboljševanjem oz. vzdrževanjem kvalitete svojih izdelkov. Vse to ohranja njegovo dobro ime med kupci.
Ključne besede: tveganje, obvladovanje tveganja, inovacija, inoviranje, proces inoviranja
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 104; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (588,80 KB)

8.
Tveganja in skladnost dobavnih verig
Filip Čulk, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali tako dobavno verigo kot tudi predstavili upravljanje le-te. Najprej smo opredelili dobavno verige ter navedli vrste tokov, ki sestavljajo vsako dobavno verigo. Hkrati smo opisali tudi, kaj pomeni razumevanje dobavnih verig, navedli njihove subjekte in funkcije. Površinsko smo se dotaknili tudi logistike in predstavili povezavo med njo samo ter dobavnimi verigami. Na koncu smo raziskali tudi tveganja v dobavnih verigah ter prišli do sklepa, da je tveganj danes ogromno in da je njihovo obvladovanje ključnega pomena. Zanimalo nas je, kje lahko najdemo akutna žariščna mesta logistično-dobavnih verig in na katerih področjih lahko vodje poskrbijo, da do neželenih zamud, šumov in kriz v dobavni mreži ne bo prihajalo. Hkrati smo poskušali poiskati tudi najbolj optimalne rešitve za odpravo tovrstnih težav, saj mora biti cilj vsakega vodje, odpraviti tveganja v dobavnih verigah, še preden pride do težav oziroma kriz. Skozi raziskovalna vprašanja, ki smo jih poslali v uspešna slovenska podjetja, smo ugotovili, da je najpomembnejši sestavni del dobavnih verig vsekakor kader, in da danes podjetja brez pravilno delujoče dobavne verige ne morejo poslovati. Hkrati pa smo prišli do zaključka, da bodo vsi tisti, ki že danes vlagajo v dobavne verige več, kot je le nujno potrebno, vedno korak pred konkurenco in s tem tudi njihov obstoj na trgu ne bo vprašljiv.
Ključne besede: Dobavna veriga, tveganja, upravljanje dobavne verige, logistika.
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 103; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (454,88 KB)

9.
Samomorilnost pri prvi epizodi shizofrenije
Žiga Šlamberger, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Samomor je razširjen javnozdravstveni in družbeni problem in je eden izmed vodilnih vzrokov smrti med pacienti s shizofrenijo. Samomorilno vedenje je lahko prisotno v različnih fazah shizofrenije. Namen diplomskega dela je narediti sistematični pregled literature in analizo podatkov obstoječih raziskav o samomorilnosti v prvi epizodi shizofrenije. Metode: Za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov PubMed, ScienceDirect, UpToDate in SAGE. V analizo smo vključili vse vire, objavljene od leta 2010 do 2020. Rezultati: Pri analizi virov so bile identificirane tri glavne teme: stopnja samomorilnosti v prvi epizodi shizofrenije, dejavniki tveganja za samomor v prvi epizodi shizofrenije in ukrepi preprečevanja samomorilnosti pri pacientih s shizofrenijo. Razprava in sklep: Samomor je eden vodilnih vzrokov za prezgodnjo smrt med osebami s shizofrenijo in z motnjami psihotičnega spektra. Najpomembnejši dejavniki tveganja za samomor pri pacientih s prvo epizodo shizofrenije so starost pacienta ob pojavu psihotičnih simptomov, trajanje nezdravljene psihoze oziroma časovna zakasnitev pri vstopu do sistema duševnega zdravstvenega varstva z začetkom zdravljenja, demografske značilnosti, psihopatologija ter razumevanje in sprejemanje lastne bolezni. V vseh fazah je potrebno redno izvajanje temeljitega nadzora s sistematično oceno tveganja, ki bi olajšala zgodnje odkrivanje primerov z visokim tveganjem, na podlagi katerih bi uvedli ukrepe za preprečevanje samomorov.
Ključne besede: Prva epizoda shizofrenije, samomor, dejavniki tveganja, preprečevanje
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 115; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (310,99 KB)

10.
Prepoznavanje dejavnikov tveganja za nastanek depresije pri mladostnikih
Nastja Polanec, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Depresija je ena pogostejših duševnih motenj po svetu, ki se pojavlja pri različnih starostih, tudi med mladostniki. Zaradi naraščajočega pojavljanja depresije je pomembno, da najstniki prepoznajo dejavnike tveganja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kateri dejavniki tveganja se med mladostniki najpogosteje pojavljajo, saj bi to lahko omogočilo boljšo prepoznavo depresije v prihodnje. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, s pregledom tuje in domače literature in analize virov. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik zaprtega tipa. V raziskavi smo anketirali 210 mladostnikov, starih od 14 do 19 let. Rezultati: Mladostniki dokaj dobro poznajo dejavnike tveganja, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na nastanek depresije. Kot najpogostejše dejavnike tveganja so prepoznali konflikte in pretirano pritiskanje s strani staršev, izgubo bližnjega in stisko zaradi zanemarjanja ali zlorabe. Najpogosteje naveden dejavnik tveganja, ki se pojavlja med preiskovanimi mladostniki, je stres zaradi šole. Razprava in sklep: Preprečevanje naraščajoče pojavnosti depresije je bistvenega pomena. Koristno je poznati dejavnike tveganja, saj lahko s preventivnimi ukrepi zmanjšujemo le te, s tem pa lahko zmanjšamo pojavnost depresije pri mladostnikih.
Ključne besede: depresivna motnja, mladostnik, dejavniki tveganja
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 141; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici