| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
DRŽAVNE SPODBUDE ZA RAZVOJ TRGA TVEGANEGA KAPITALA V SLOVENIJI
Ines Štampar, 2009, diplomsko delo

Opis: Tvegani kapital predstavlja kapitalske vložke v zelo tvegane začetne in razširitvene faze razvoja podjetja, ki ne kotirajo na borzi, s strani zunanjih investitorjev, ki niso neposredno ustanovitelji podjetja. Kapitalski vložek ni dolžniški vir, ki bi ga podjetje moralo vrniti, temveč predstavlja osnovni ali dodatni lastniški vir, ki v primeru propada podjetja služi za poplačilo dolgov podjetja in ga investitor ne more zahtevati nazaj. S tem investitor prevzema riziko investiranja, za ta riziko pa zahteva ustrezno visok donos na vložek. Slovenija je v različnih primerjalnih analizah, glede poslovnega okolja za delovanje skladov tveganega kapitala, na repu evropskih držav. Državni zbor Republike Slovenije je za izboljšanje stanja na tem področju, septembra 2007 sprejel Zakon o družbah tveganega kapitala, ki omogoča uveljavitev davčnih olajšav v zvezi z naložbami tveganega kapitala, ki so bile uzakonjene v okviru reforme slovenskega davčnega sistema v letu 2006. Slovenija je s tem naredila prve pozitivne korake k razvoju trga tveganega kapitala. Tako na ponudbeni strani kot tudi na povpraševalni strani obstajajo potenciali, ki bi jih morala Slovenija še izkoristiti.
Ključne besede: tvegani kapital, lastniški kapital, skladi tveganega kapitala, poslovni angeli, semenski kapital, zagonski kapital, kapital za razširitev, obdavčitev naložb tveganega kapitala, javna družba tveganega kapitala
Objavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 1679; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

2.
FINANCIRANJE MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ
Simon Salezina, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem želel predstaviti možne vire financiranja malih in srednjih podjetij v Sloveniji. Slovensko malo gospodarstvo predstavlja namreč več kot 99 odstotkov vsega gospodarstva. Sredstva lahko pridobivamo iz notranjih in zunanjih virov financiranja. Notranji viri so dobiček, amortizacija in drugi kratkoročni denarni tokovi. Zunanje financiranje pa je mogoče z bančnimi krediti, lizingom, tveganim kapitalom, faktoringom, forfetingom ali z državnimi viri. Slovenska MSP se srečujejo s podobnimi ovirami, kot MSP v ostalih Evropskih državah. Problem financiranja slovenskega malega gospodarstva so omejene možnosti dostopa do finančnih sredstev, predraga finančna sredstva, omejitve pri najemanju posojil v tujini in nepoznavanje drugih oblik financiranja (tvegani kapital, faktoring, forfeting). Glavna ugotovitev tega diplomskega dela je, da je treba MSP-jem še bolj olajšati dostop do finančnih sredstev.
Ključne besede: mala in srednja podjetja (MSP), financiranje, notranji viri financiranja, zunanji viri financiranja, Slovenija, bančni kredit, lizing, tvegani kapital, faktoring, forfeting, skladi.
Objavljeno: 29.01.2010; Ogledov: 3120; Prenosov: 527
.pdf Celotno besedilo (458,09 KB)

3.
BANKA IN TVEGANI KAPITAL
Andreja Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje finančnih sredstev za nemoten potek poslovanja in rast podjetja je ena od bistvenih nalog podjetnika. Ko se podjetje odloči za financiranje z dolgom, so banke osnovni vir financiranja te oblike. Če podjetje ne more dobiti bančnega kredita oz. je le-ta predrag, mora poiskati druge vire financiranja za realizacijo podjetniške ideje. Tvegani kapital je oblika lastniškega financiranja, ki lahko nadomesti ali pa dopolnjuje bančni kapital ter druge oblike financiranja. Namenjen je financiranju zagona in rasti perspektivnih malih in srednjih podjetij, ki ne morejo pridobiti tradicionalnih virov financiranja. Investiranje tveganega kapitala je običajno organizirano v obliki skladov tveganega kapitala, ki zbirajo sredstva investitorjev, jih nato investirajo v obetavne podjetniške projekte, hkrati pa zagotavljajo strokovno pomoč pri upravljanju podjetja. Med pomembnejšimi investitorji v sklade tveganega kapitala so tudi banke, ki se na trgu tveganega kapitala pojavljajo kot strateški investitorji, saj si od tovrstnih naložb obetajo dolgoročne koristi. V Sloveniji je trg tveganega kapitala šele v razvoju, vendar se kažejo trendi rasti in tudi prepoznavnost tveganega kapitala kot vira financiranja podjetij se povečuje.
Ključne besede: bančno poslovanje, bančni kapital, kapitalska ustreznost, kredit, asimetričnost informacij, tvegani kapital, sklad tveganega kapitala, značilnosti tveganega kapitala, faze investiranja tveganega kapitala, investitorji tveganega kapitala, Nova Ljubljanska banka
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2061; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

4.
VLOGA TVEGANEGA KAPITALA V SLOVENIJI IN TUJINI
Doris Bezjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetja in posamezni gospodarski subjekti imajo veliko možnosti izbiranja virov financiranja svojega podjetniškega navdiha. Od posameznika je odvisno kako, na kakšen in zakaj bo izbral določen vir. Tvegani kapital je ena izmed oblik lastniškega financiranja. Priljubljen je predvsem v ZDA, v zadnjem času pa tudi v nekaterih evropskih državah kot so Nemčija, Švica, Avstrija in Luksemburg. V ZDA se je pojavil v petdesetih letih prejšnjega stoletja, v Evropi pa dve desetletji kasneje. V Sloveniji se tvegani kapital še prebuja. Le-ta se je pojavil ob prehodu v tržno gospodarstvo in to v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Glede na tujino je v Sloveniji ta oblika premalo razvita, vendar se je leta 2007 naredil korak naprej in se sprejel novi »Zakon o družbah tveganega kapitala«. Kljub temu smo skozi različne članke in prebrane analize ugotovili, da je v Sloveniji veliko pomanjkanje le-tega, saj imamo na voljo veliko različnih projektov, veliko talentiranih podjetnikov z dobrimi idejami, ki žal ne najdejo ustreznega vira financiranja. Z vstopom v EU smo postali zanimivejši za tuje tvegane kapitaliste, kar posledično pozitivno vpliva na gospodarski razvoj Slovenije. Tvegani kapital je torej pomemben kot finančni, inovativni, svetovalni in partnerski kapital. Ne glede na število domačih in tujih skladov, ki delujejo na slovenskem trgu, je stanje koriščenja tveganega kapitala še vedno zelo skromno. Obseg ponudbe in naložb tveganega kapitala v Sloveniji pa krepko zaostaja za naložbami v razvitih državah članicah EU in ZDA. ZDA so v primerjavi z Evropo podjetniško bolj razvite in bolj naklonjene podjetniški kulturi, zato je tudi takšna oblika financiranja tam bolj razširjena.
Ključne besede: Viri financiranja, lastniški viri financiranja, tvegani kapital, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, podjetništvo in trg tveganega kapitala.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1331; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

5.
Model strateške postavitve razvoja v malem proizvodnem podjetju
Primož Zajšek, 2010, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je predstavitev bistvenih problemov, s katerimi se srečuje mlado razvojno-proizvodno podjetje na poti od ideje do realizacije in uveljavljanja na trgu. Bistven problem, s katerim se srečuje malo in mlado podjetje pri doseganju tega cilja je gotovo kronično pomanjkanje sredstev in virov, tako finančnih kot tudi človeških. Zaradi te specifike je poslovanje podjetja nenehno izpostavljeno velikemu tveganju in negotovosti. Da bi to tveganje zmanjšali ali ga celo eleminirali, pa je nujno potrebna implementacija nekaterih metod, ki jih to magistrsko delo podrobno obravnava. Med te sodijo tehnike planiranja razvojnih projektov, ki optimirajo in racionalizirajo načrtovanje in izvajanje razvojnih aktivnosti ter z ustrezno redukcijo časov zagotavljajo stroškovno učinkovite izdelke. Ker so razvojni projekti po svoji naravi stohastični, kar pomeni, da časi trajanja razvojnih aktivnosti niso natančno določeni, je potrebno izbrati metode, s katerimi predpostavimo verjetnostno porazdelitev posameznih časov, na osnovi katerih določimo rok končanja projekta. Določanje in doseganje končnih rokov projekta, kot je izdelava prototipa ali celo izdelava končnega produkta in plasiranja na trg, pa je za mala in mlada podjetja izrednega pomena, saj lahko pomeni mejo med uspehom ali neuspehom, ki običajno rezultira v propadu podjetja. Prav tako so podrobno opisane metode proizvodnih procesov v malem podjetju, ki pa se bistveno razlikujejo od tistih v večjih in samozadostnih organizacijskih strukturah. Tako ugotovimo, da je v malem podjetju edini sprejemljiv način proizvodnje, naročniški tip proizvodnje, kjer kupec s svojim naročilom inicijira proizvodni proces. Bistvena je tudi uporaba tehnik vitke proizvodnje in ti. »just-in-time« koncept, tako pri vodenju proizvodnih procesov, ki se nujno vršijo pri zunanjih izvajalcih oz. »outsourcing«, kot tudi pri naročanju in nabavi različnega materiala. Za uspešno izvajanje tega koncepta pa je nujno potreben dober nadzor kvalitete in izdelan tok informacij med matičnim podjetjem in podizvajalci. Zadnji sklop obravnava financiranje razvojno-proizvodnih aktivnosti, ki se običajno vrši preko angelskih investicij in tveganega kapitala.
Ključne besede: podjetništvo, planiranje proizvodnje, vitka proizvodnja, proizvodnja z zunanjo oskrbo, načrtovanje razvojnih aktivnosti, projektni management, CPM metoda, PERT metoda, tvegani kapital, razvoj za proizvodnjo
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2364; Prenosov: 432
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

6.
OBDAVČITEV NALOŽB DRUŽB TVEGANEGA KAPITALA IN DAVČNE VZPODBUDE PRI USTANAVLJANJU MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ
Andrej Šafarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK) je bil sprejet leta 2007, prav tako so bile na področju davčne zakonodaje sprejete nekatere novosti, ki naj bi močno vplivale na povečanje naložb zasebnega lastniškega kapitala v podjetništvo. Na območju EU se je v zadnjih nekaj letih namreč pokazala močna potreba po svežem kapitalu zlasti za majhna in srednje velika podjetja. Institut tveganega kapitala in delovanje posebnih družb tveganega kapitala, ki bodo ustanovljene v skladu z določbami ZDTK, naj bi omogočilo spodbujanje naložb tveganega kapitala, v obliki t.i. semenskega, zagonskega in razširitvenega kapitala. V nalogi so predstavljene pravne podlage EU in domače zakonodaje, ki so omogočile trenutno pravno ureditev investicij tveganega kapitala preko družb tveganega kapitala. Za spodbujanje delovanja teh družb pa so bistvenega pomena davčne vzpodbude, ki se kažejo zlasti kot zmanjšanje davčne osnove pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov pravnih in fizičnih oseb v zvezi z investicijami v tvegani kapital in v obliki posebne ničelne davčne stopnje, ki pod določenimi pogoji velja za obdavčitev dohodka družb tveganega kapitala. Kljub temu, da je trenutni trend glede vlaganj v tvegani kapital v upadanju, bo morda prav spodbujanje investicij z davčnopravnimi predpisi in tudi preko posebne družbe tveganega kapitala, ki deluje pod okriljem Slovenskega podjetniškega sklada, vzpodbudilo naložbe v tvegani kapital in s tem omogočilo rast majhnih in srednje velikih podjetij pri nas.
Ključne besede: družba tveganega kapitala, tvegani kapital, kapitalski dobiček, dividende, davek, davčne vzpodbude, davčne olajšave
Objavljeno: 29.09.2010; Ogledov: 1491; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (313,81 KB)

7.
ORGANIZACIJSKI VIDIKI FINANCIRANJA NOVONASTALEGA PODJETJA
Rok Lebreht, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Podjetje ima dva vira financiranja, in sicer notranji vir financiranja, ki je posledica poslovanja podjetja, in zunanji vir financiranja, ki predstavlja dolžniški kapital podjetja (krediti, kapitalski vložki, subvencije in posebne oblike zunanjega financiranja). Dodatna finančna sredstva potrebuje podjetje za investicije in naložbe ter za premostitev kratkoročnih likvidnostnih problemov. Možnosti financiranja nastajajočih podjetij je več. Če se odločimo za dolžniško financiranje, najpogosteje pretehtamo ponudbo med kreditom in leasingom. Obe možnosti sta aktualni, zanimivi in konkurenčni. Če pa se odločamo za lastniški kapital, imamo na voljo tudi financiranje s pomočjo skladov tveganega kapitala, kot formalne oblike tveganega kapitala, in poslovne angele, kot neformalno obliko tveganega kapitala. Podjetja v Sloveniji se zelo pogosto odločajo za bančni kredit, ki ga daje banka. Banka, ki je posrednik na finančnem trgu, ustvari največ prihodkov s kreditnimi plasmaji. Skladi tveganega kapitala in poslovni angeli pa v Sloveniji še niso dovolj poznani.
Ključne besede: financiranje podjetja, nastajajoče podjetje, tvegani kapital, poslovni angeli.
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 1087; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (354,33 KB)

8.
FINANCIRANJE PODJETNIŠKIH PROJEKTOV V VSEH FAZAH RAZVOJA
Brigita Petrina, 2011, diplomsko delo

Opis: Poleg dobro razvite ideje in ciljno usmerjenega tima, kateri jasno zastavi vizijo, poslanstvo, vrednote ter dolgoročne in kratkoročne cilje, manjka v podjetništvu še en pomemben košček. To je financiranje podjetja. Za realizacijo podjetniških idej podjetje potrebuje finančne vire. Ponavadi finančne vire zagotavljajo kar podjetniki sami iz svojih prihrankov. Ker pa ima podjetnik običajno premalo sredstev, da bi sam financiral rast podjetja v posameznih fazah, so se v te namene izoblikovali določeni finančni mehanizmi, ki podjetniku pri financiranju zagona, rasti in širitve pomagajo. V osnovi delimo vire financiranja na dolžniške in lastniške, omenili bomo tudi nepovratna sredstva. Banke pri financiranju podjetniških projektih igrajo pomembno vlogo. Vsak investitor, predno se odloči za investicijo v podjetje, navadno pregleda finančno analizo in oceno vrednosti podjetja.
Ključne besede: Financiranje, metode vrednotenja, tvegani kapital, vloga bank, vrednotenje podjetja
Objavljeno: 15.12.2011; Ogledov: 1372; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
TEHNOLOŠKO PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI IN NA FINSKEM
Alenka Rošer, 2011, diplomsko delo

Opis: Razvoj tehnološkega podjetništva je odvisen od različnih dejavnikov, tako makroekonomskega okolja in podjetniške zakonodaje, kakor tudi povsem »mehkih dejavnikov«, kot so osebnostne značilnosti posameznikov. Finsko tehnološko podjetništvo je bolj razvito od slovenskega, saj namenja večjo podporo novo nastalim tehnološkim podjetjem z visokim potencialom rasti. V diplomski nalogi smo potrdili vse trditve, ki smo jih predpostavili, zato sklepamo, da je finsko okolje bolj spodbudno za tehnološko podjetništvo. V tehnološkem podjetništvu v Sloveniji je še veliko neizkoriščenih potencialov, ki jih morajo podjetniki znati v prihodnosti bolje izkoristiti. Tehnično znanje slovenskih študentov je primerljivo z znanjem študentov evropskih tehničnih univerz, so inovativni in iznajdljivi, znanje študentov naravoslovnih ved je na visokem nivoju in posamezniki dosegajo visoke rezultate na svojih področjih, vendar se redki odločajo za ustanovitev svojega podjetja in tako visoki potenciali ostanejo neizkoriščeni. Pomembno je, da svoje znanje predstavimo ustreznemu občinstvu, pripravljenemu vlagati v poslovne ideje, ki nas lahko izstrelijo med zvezde.
Ključne besede: tehnološko podjetništvo, tehnologija, tvegani kapital, podjetniško okolje
Objavljeno: 21.06.2012; Ogledov: 1386; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

10.
FINANCIRANJE MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ TER TVEGANI KAPITAL KOT VIR FINANCIRANJA
Matevž Grajžl, 2011, diplomsko delo

Opis: Vsako podjetje potrebuje kapital. V diplomskem delu smo želeli predstaviti možne načine financiranja podjetja v različnih razvojnih fazah. Glede na status, velikost in razvojno fazo podjetja je potrebno pridobiti finančna sredstva, ki so v danem trenutku najbolj optimalna. Zato smo predstavili oba tipa kapitala, in sicer dolžniškega in lastniškega. V diplomskem delu smo želeli predstaviti klasične oblike financiranja podjetja, pa tudi novejše oblike financiranja, ki se v slovenskem prostoru še razvijajo. Hitro rastoča podjetja in podjetja z inovativno idejo so primorana iskati finančna sredstva v obliki tveganega kapitala, skladov, agencij ali poslovnih angelov, saj jim banke tolikšnih finančnih sredstev, kot jih za rast potrebujejo, niso pripravljene dati. Finančna kriza je možnosti za uspeh podjetij zaostrila in s tem tudi otežila pridobivanje finančnih sredstev. Banke so zapadle v kreditni krč, druge finančne inštitucije pa so postale zelo pazljive glede razporejanja svojih finančnih sredstev. Najtežje v času finančne krize pridobijo finančna sredstva predvsem podjetja s slabo boniteto. V času krize je za podjetnika zelo pomembno, da pozna vse možne oblike pridobivanja finančnih sredstev, saj je naklonjenost bank za financiranje majhnih in srednje velikih podjetij vse manjša.
Ključne besede: financiranje, tvegani kapital, kreditni krč, poslovni angeli, gospodarska kriza
Objavljeno: 21.06.2012; Ogledov: 1070; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (770,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici