Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Skozi zadnja leta se vedno bolj uveljavlja pomen turizma v podjetništvu. Turizem v podjetništvu zavzema različna področja in oblike, lahko gre za nastanitvene dejavnosti sli pa ponudbo konkretnih turističnih izdelkov, kot so na primer kakšni zemljevidi ali storitve. Zelo pomembna postaja tudi povezava med turizmom in športom. Ljudje se vse bolj zavedajo, da šport pripomore k boljšemu počutju in zmanjšuje stres, zato so začeli koristiti dopuste tudi v namen raznih športnih aktivnosti. Razvila so se potovanja v namen športa na različnih lokacijah. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na pomen turističnih storitev povezanih s kolesarstvom. V sklopu analize obstoječe ponudbe kolesarskih storitev na izbranem območju Mariborskega Pohorja smo izvedli anketo zadovoljstva med uporabniki kolesarskih storitev. Dodatno, analizirali smo poslovanje enega iz med podjetij, ki delujejo na Mariborskem Pohorju, in sicer podjetja ŠC Gondola. Analizirali smo bilanco stanja podjetja in njihovo poslovanje. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da na Mariborskem Pohorju obstajajo številne možnosti za izboljšave glede ponudbe kolesarskih storitev. Te izboljšave se v glavnem nanašajo na podjetji Marprom in ŠC Gondola. Ugotovili smo tudi, da so nekatere poslovne priložnosti podjetja že preizkusila, vendar so jih umaknila iz ponudbe, kar kolesarji pogrešajo. Za podjetje ŠC Gondola smo ugotovili, da je med leti 2018 in 2022 vsako leto rastla prodaja izdelkov, vendar za manjše deleže kot smo predvidevali. Ugotovili smo, da ima podjetje veliko odhodkov, kar pomeni, da je malo čistega dobička. Covid-19 epidemija na podjetje ni imela takega vpliva v smislu, da bi se zaradi tega prodaja izdelkov podjetja zmanjšala, vendar je podjetje za leta naprej zaznamovala z manjšim povpraševanjem po njihovih storitvah, na kar bi se podjetje moralo popraviti z učinkovitejšimi marketinškimi strategijami
Ključne besede: podjetniške priložnosti, podjetništvo in turizem, kolesarstvo, analiza poslovanja
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 111; Prenosov: 9
Celotno besedilo (955,52 KB)

Opis: Tema diplomske naloge je zeleni marketing in nakupno vedenje odjemalcev v turizmu. Opišemo, kaj je zeleni marketing in kdo so zeleni potrošniki, natančneje pa se dotaknemo teme zeleni turizem, ki v Sloveniji postaja vse bolj priljubljen ter se hitro razvija zaradi neokrnjene narave, pestre kulturne dediščine ter raznolike in izvrstne kulinarične ponudbe. Razvoj zelenega marketinga in turizma postaja vse pomembnejši, saj smo se začeli vsaj v razvitem delu sveta vse bolj zavedati problema onesnaženosti zraka, globalnega segrevanja ter pogubnih posledic klimatskih sprememb, pomanjkanja pitne vode, izumiranja živalskih in rastlinskih vrst in še bi lahko naštevali. Varovanje okolja je postalo ključno družbeno vprašanje, ki zahteva trajnostno naravnanost podjetij. Zeleni marketing je učinkovita strategija, ki ozavešča turiste o pomembnosti trajnostnega turizma in spodbuja zeleno ravnanje. V diplomskem delu smo raziskali potencial zelenega turizma v Sloveniji ter vpliv zelenega marketinga na zeleno zavest in ravnanje turistov. Ugotovili smo, koliko okoljska ozaveščenost vpliva na nakupno vedenje odjemalcev in koliko so v zameno pripravljeni plačati več ter tudi, ali okoljski znaki pozitivno vplivajo na nakupne odločitve odjemalcev/turistov in ali bi se potrošniki večkrat odločili za zeleno turistično ponudbo, če bi bila na voljo. Prišli smo do sklepa, da potrošniki še vedno raje ostanejo v coni svojega udobja in se odločajo za okolju bolj prijazne alternative v glavnem le, če so cene tovrstne ponudbe konkurenčne. Če pa se odločijo, verjamejo, da so zato boljši/odgovornejši potrošniki in pripomorejo k trajnostnemu razvoju in varovanju okolja. Tudi pri turistični ponudbi cenijo kakovost, udobje in prestiž in se za zeleno turistično ponudbo ne odločijo vedno, temveč pretežno takrat, ko je v skladu z njihovimi pričakovanji o doživetem in udobnem dopustu.
Ključne besede: zeleni marketing, zeleni turizem, zeleni odjemalci/turisti, nakupno vedenje odjemalcev
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 79; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: V zaključnem delu smo raziskali prikaz turizma v filmih Dirty Grandpa (Dedek uide z vajeti) in Eat, Pray, Love (Jej, moli, ljubi) z namenom analizirati reprezentacijo učinkov turizma ter s pomočjo teoretičnih izhodišč argumentirati, ali je turizem v navedenih filmih prikazan kot generator razvoja ali uničevalec okolja. V začetnem delu smo postavili teoretični okvir, ki zajema medijsko reprezentacijo na splošno, reprezentacijo turizma v filmih, filmski turizem ter podobo destinacije. S teoretičnim okvirjem smo želeli prikazati pomen filmov za razvoj filmskega turizma na neki destinaciji, kot tudi na zaznano podobo destinacije. Zatem smo predstavili zgodbo in splošne značilnosti izbranih filmov z namenom lažjega razumevanja analize. Ključni del naloge predstavlja analiza izbranih filmov, argumentirana na podlagi teoretičnih izhodišč, s pomočjo katere smo vrednotili prikaz turizma kot generator razvoja ali uničevalca okolja. Ob analizi smo ugotovili, da je vrednotenje turizma na podlagi reprezentacije v filmu pogojeno z vrsto turizma, ki ga prikazuje, prav tako imajo pri vrednotenju ključno vlogo vrednote posameznika. Na koncu smo utemeljili predlog za uporabo tega zaključnega dela kot orodje za razmislek o vrednotenju turizma na podlagi reprezentacije v filmih ter predloge za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: filmski turizem, učinki turizma, analiza filma, Dirty Grandpa, Eat, Pray, Love
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 90; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Študentje Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, predstavniki generacije Z, demografske kohorte, rojene med letoma 1995 in 2015, vstopajo med delovno silo z edinstvenimi pričakovanji in prednostmi. Ti kot najmlajša generacija zaposlenih prinašajo svež pogled in željo po delovnem okolju, ki je v skladu z njihovimi vrednotami in zahtevami. Delovna okolja, ki jih podjetja ustvarjajo za nas in vse prihodnje generacije, so dandanes vse manj prijazna do ljudi. Na delovnem mestu preživimo dosti časa, kar tretjino tega, zato je pomembno, da je naše delovno okolje nadvse prijetno in v skladu z našimi potrebami. Neustrezno načrtovano in neorganizirano delovno okolje lahko negativno vpliva na delovno storilnost in motivacijo zaposlenih, pripomore k utrujenosti, slabemu razpoloženju ter celo depresiji. V empiričnem delu s pomočjo kvantitativne raziskave s tehniko anketiranja zato ugotavljamo, kakšno delovno okolje ustvariti, da bo to zadostilo pričakovanjem generacije Z, izhajajoč iz izsledkov študije primera na vzorcu študentov Fakultete za turizem Univerze v Mariboru. Na podlagi izsledkov študije primera smo naposled ugotovili, da je študentom Fakultete za turizem Univerze v Mariboru daleč najpomembnejše graditi kariero v stabilnem, varnem in prilagodljivem delovnem okolju, ki jih ne bo oviralo pri uživanju življenja. Pošteno plačilo za opravljeno delo, več dopusta in preživljanje kvalitetnega prostega časa z družino, več fleksibilnosti in prostora za izražanje lastne kreativnosti ter večja družbena in okoljska odgovornost delodajalca so namreč eni pomembnejših vidikov, ki jih študentje Fakultete za turizem Univerze v Mariboru pričakujejo od bodočega delodajalca.
Ključne besede: Delovno okolje, generacija, generacija Z, Fakulteta za turizem, študija primera
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 70; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,15 MB)

Opis: Potovanja v vseh oblikah prispevajo k vsem vidikom človekovega zdravja, vključno s fizičnimi, duševnimi in socialnimi koristmi za dobro počutje posameznika. Velneški turizem zajema potovanja z namenom ohranjanja ali izboljšanja dobrega počutja, medtem ko je zdravstveni turizem širši izraz za potovanja, osredotočena na zdravljenje in uporabo zdravstvenih storitev. Čeprav se ti vrsti turizma razlikujeta po vrsti storitev, ki jih turistom ponujata, imata eno skupno stvar: težnjo po izboljšanju zdravja in dobrega počutja turistov na destinaciji. Zaradi vse hitrejšega tempa vsakdanjega življenja in negativnih učinkov stresa se povečuje pomen skrbi za zdravje in dobro počutje. Posledično se danes povečuje povpraševanje po zdravstvenih in velneških storitvah. Zdravilišča in terme v Sloveniji predstavljajo idealno mesto za razvoj ponudbe, ki učinkovito odgovarja na to povpraševanje, saj je termalna voda, eden od bistvenih elementov velneškega razvajanja, osnova ponudbe v vseh zdraviliščih. Tako zdravstveni kot velneški turizem sta med najpomembnejšimi turističnimi panogami v slovenskem turističnem gospodarstvu, saj predstavljata velik delež prihodkov od turizma.
Ključne besede: velneški turizem, dobro počutje, zdravje, zdraviliški turizem, destinacija
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 71; Prenosov: 8
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...