1. Konjeniški turizem v občini Ivančna Gorica - vzpostavitev novega turističnega produkta : diplomsko delo univerzitetnega študijaKlara Liza Schulz, 2024, diplomsko delo Opis: Konjeništvo in turizem sta se prepletala že skozi zgodovino, od prvih olimpijskih iger in prevoznih sredstev do olimpijskega športa. Glede na velik razvoj konjeništva po svetu smo se odločili vzpostaviti nov turistični produkt v občini Ivančna Gorica, ki ima veliko konjeniških ponudnikov in razvit športni turizem ter s tem potencial za ta turistični produkt. V diplomskem delu je opredeljen športni turizem, kdo je športni turist in tipi športnega turizma, konjeniški športni turizem in konjeništvo v Sloveniji; turistični produkt in njegov razvoj; občina Ivančna Gorica, njene znamenitosti in športni turizem ter konjeniški ponudniki v občini. Opravili smo raziskavo z intervjuji, ki nam je postavila temelje za vzpostavitev novega turističnega produkta povezanega s konjeništvom. Temeljni pojmi v raziskavi so bili: konjeništvo in turizem, narava in kultura, unikatnost in sodelovanje, elementi konjeniških poti ter dobrobit konj. Zastavljene idejne zasnove za konjeniške poti vsebujejo elemente poti, tehnično izvedljivost in označbo ter opis pričakovanih rezultatov poti.
Ključne besede: Športni turizem, konjeništvo, turistični produkt, občina Ivančna Gorica, konjeniške poti.
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
 Celotno besedilo (5,99 MB) |
2. Strategija trženja turističnega produkta vinskega turizmaLuka Gošek, Katja Murkovič, Vasja Omahne, Jana Podvinšek, Lovro Požarnik, Nika Prevodnik, Tjaša Špenko, Karmen Enci, 2019, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: turizem, vinski turizem, trženje, turistični produkt
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 294; Prenosov: 31
Celotno besedilo (20,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Razvoj produktov narave in kulturne dediščine na območju Stične in okoliceŠpela Jerin, 2020, diplomsko delo Opis: Območje občine Ivančna Gorica je bogato z naravno in kulturno dediščino, ki je temeljna za razvoj trajnostnega turizma in turističnih produktov. V teoretičnem delu naloge smo preučili literaturo o trajnostnem in odgovornem turizmu. Predstavili smo območje Ivančne Gorice z vidika naravne in kulturne dediščine ter izvedli analizo SWOT območja. V empiričnem delu smo v obliki kvalitativne raziskave želeli ugotoviti stališča deležnikov turizma v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju o trajnostnem turizmu, dediščini in turističnih produktih. Z analizo podatkov smo ugotovili slab razvoj trajnostnega turizma in turističnih produktov v občini Ivančna Gorica. Ključni dejavniki slabše razvitosti so pomanjkanje organizacije in koordiniranja turizma v občini Ivančna Gorica. Razlog je tudi premajhno povezovanje deležnikov in pomanjkanje izobraženih kadrov v stroki turizma. Na podlagi pridobljenih ugotovitev in stališč smo ustvarili dva inovativna integralna turistična produkta, ki bi pripomogla k razvoju turizma na območju. Prvi turistični produkt z naslovom Doživetje dediščine v deželi kranjske čebele je namenjen starejšim parom, ki radi uživajo lokalno hrano in jih hkrati zanimata naravna in kulturna dediščina. Drugi turistični produkt z naslovom Družinsko Doživetje na Dolenjskem je namenjen mladim družinam, ki rade preživljajo aktivne in poučne počitnice.
Ključne besede: občina Ivančna Gorica, trajnostni razvoj, naravna in kulturna dediščina, turistična destinacija, turistični produkt
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 1432; Prenosov: 266
Celotno besedilo (2,95 MB) |
4. Izkustvena ekonomija na primeru dediščinskega turističnega produkta Dežela kozolcev na Dolenjskem : magistrsko deloBogdan Turnšek, 2019, magistrsko delo Opis: Današnji visokorazviti turizem je že zdavnaj prerasel okvire zgolj ekonomskega pristopa, postal je izrazito multidisciplinarna panoga, ki ima priložnost z integracijo socialnega in okoljskega stebra ponovno oblikovati vrednote, ki jih v razvitem svetu počasi pozabljamo. Upravljalci modernih turističnih produktov turistov ne obravnavajo več kot potrošnike, temveč kot goste, ki želijo uresničiti svoje sanje preko nepozabnih doživetij, kar zadovoljuje najvišjo človeško potrebo po samouresničevanju. Temu se je prilagodila tudi svetovna ekonomija. Pine in Gilmore sta leta 1998 izpostavila nov termin moderne ekonomske ponudbe – izkustvena ekonomija oz. ekonomija doživetij. Koncept predstavlja najnovejšo evolutivno ekonomsko stopnjo in je nadgradnja gospodarstva, ki je temeljilo na dobrinah, izdelkih in kasneje storitvah. Pomemben dejavnik pri načrtovanju doživetij v turizmu predstavlja interpretacija naravne in kulturne dediščine. Gre za komunikacijski in psihološki proces, ki pomaga pri poglabljanju razumevanja dediščine, kar vodi v osmišljanje in v posledično težnjo po varovanju in ohranjanju. Dežela kozolcev je v svoji osnovi etnološki muzej na prostem, hkrati pa turistični produkt, ki na enem mestu prikazuje in interpretira pestro tipografijo slovenske kulturne dediščine. Kako temu muzeju uspeva vključevanje sodobnih turističnih trendov, smo preverili s kvalitativno analizo vsebine in kvantitativno anketno raziskavo, ki je bila izvedena na naključni populaciji slovenskih obiskovalcev muzeja. Študija je pokazala, da se upravljalci turističnega produkta Dežela kozolcev premalo zavedajo najmodernejših konceptov, ki zagotavljajo kakovostna doživetja. Izkustvena raven obiskovalcev muzeja se nagiba v smer estetike in teoretičnega izobraževanja, interpretacija dediščine pa ima na estetsko dimenzijo celo obraten – negativen učinek. Raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje analize na področju razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji in za akademske študije.
Ključne besede: trajnostni turizem, izkustvena ekonomija, interpretacija naravne in kulturne dediščine, nepozabno doživetje, avtentičnost, turistični produkt
Objavljeno v DKUM: 11.04.2019; Ogledov: 1935; Prenosov: 271
Celotno besedilo (1,44 MB) |
5. Banova domačija kot turistični produkt v občini BrežiceKlemen Mlakar, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo analizira Banovo domačijo, kulturni spomenik, ki predstavlja edinstven primer zgodovinske, arhitekturne in kulturne dediščine ter njegove možnosti razvoja v turistični produkt. Banova domačija leži v občini Brežice, natančneje v kraju Artiče. V turizmu predstavlja slabo izkoriščen resurs, kljub dejstvu, da je razglašena za kulturni spomenik. Namen našega diplomskega dela je ugotoviti, kako Banovo domačijo narediti privlačnejšo za turiste ter jim med drugim ponuditi prikaz življenja nekoč. Naše diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, smo opisovali teoretska izhodišča, predstavili občino Brežice z njenimi kulturno-turističnimi razsežnostmi ter natančno opisali in analizirali Banovo domačijo. V drugem delu smo na osnovi namiznega raziskovanja, poglobljene analize in opravljenih intervjujev združili naše predloge za izpopolnitev turistične ponudbe na Banovi domačiji, s predlogi intervjuvancev (turistični deležniki in občani Brežic), ki so posredno povezani z Banovo domačijo. Z njimi smo opravili polstrukturirane intervjuje, po koncu katerih smo naredili natančno analizo odgovorov, zapisali ugotovitve in dodali predloge. Diplomsko delo bo v pomoč turističnim deležnikom, da s predlogi diplomskega dela dvignejo prepoznavnost kulturno-dediščinskega turizma v občini Brežice.
Ključne besede: kulturna dediščina, kulturni turizem, turistični produkt, občina Brežice, Banova domačija
Objavljeno v DKUM: 11.04.2019; Ogledov: 1767; Prenosov: 314
Celotno besedilo (3,20 MB) |
6. Vinogradniška dediščina kot priložnost za oblikovanje inovativnega, doživljajskega turističnega produkta na DolenjskemMatjaž Pavlin, 2017, magistrsko delo Opis: Vinogradništvo na Dolenjskem ima na tem področju zelo dolgo dediščino, ki se je skozi čas spreminjala in nadgrajevala vse do sodobnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opredelili pojme inovativni, doživljajski, vinski, trajnostni turizem in zgodbarjenje v turizmu. Opisali smo zgodovino vinogradništva s poudarkom na Dolenjsko, pomen vina v načinu življenja ljudi, šege in navade, kulinariko, vinogradniška dela, opremo in orodje ter vinske posebneže: cviček, šmarnico in petijot. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo terenskega dela in tehnike usmerjenega intervjuja ugotavljali v kolikšni meri se je stara vinogradniška dediščina ohranila do danes. Pri tem smo ugotovili, da je vinogradniška dediščina ohranjena v tolikšni meri, da lahko na njeni osnovi pripravimo nov inovativni doživljajski turistični produkt za različne ciljne skupine obiskovalcev. Njegovo primernost in atraktivnost smo preverili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili izkušeni turistični delavci. Tako smo ugotovili, da je produkt primeren in zelo atraktiven za izbrane ciljne skupine, pri čemer je najbolj atraktivna naravna dediščina, stavbna dediščina in kulinarika. Na tej osnovi bo zasnovan tudi nov inovativni, doživljajski turistični produkt v praksi v letu 2018.
Ključne besede: vino, vinogradniška dediščina, cviček, turistični produkt, Dolenjska
Objavljeno v DKUM: 28.09.2017; Ogledov: 1510; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,76 MB) |
7. CILJNI STRATEŠKI MARKETING ZA SLOVENSKE TURISTIČNE PRODUKTE V ITALIJIIgor Šircelj, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Turizem je pomembna gospodarska panoga. Vsako leto Slovenijo obišče veliko število turistov in prav italijansko tržiče predstavlja eno izmed najpomembnejših tržišč. Delež italijanskih gostov namreč vsako leto narašča, veliko zaslug pa imajo za to kakovostni in ugodni turistični proizvodi. Turistični proizvod pa ni le ena storitev, marveč je to skupek več delnih proizvodov, ki jih ponuja na tržišču turistično podjetje bodisi agencija, hotelska veriga ali tour operater. Na trgu se srečujeta ponudba in povpraševanje, slednje je precej sezonskega značaja. Vsako tržno usmerjeno podjetje mora imeti izdelan marketinški načrt, katerega del je tudi SWOT analiza, s katero ugotovi prednosti, slabosti, grožnje in priložnosti. Pri tem mora potekati ustrezen komunikacijski proces s poslovnimi partnerji. V marketinškem procesu so pomembni trije koraki: segmentiranje (komu je produkt namenjen), pozicioniranje in ciljno trženje z uspešnimi promocijskimi aktivnostmi, bodisi je to oglaševanje, direktna prodaja, uporaba sodobne tehnologije in podobno.
V raziskavi smo postavili vprašanja, ki se nanašajo na uspešnost marketinške strategije slovenskih turističnih produktov na italijanskem tržišču ter na sredstva, ki jih partnerji vlagajo v promocijske aktivnosti. Želeli smo izvedeti ali so pri promocijskih aktivnostih slovenskih proizvodov uspešni, koliko so le-ti že prepoznavni in kako bi lahko še izboljšali njihovo prodajo. Veliko je trenutno odvisno tudi od same politične situacije v Evropi in zagotovitve občutka varnosti potencialnim gostom, med varne države pa prav gotovo sodi Slovenija.
Ključne besede: Turizem, turistični produkt, italijansko ciljno tržišče, promocijske aktivnosti, strateški marketing
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1190; Prenosov: 198
Celotno besedilo (795,97 KB) |
8. |
