| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza učinkovitosti turističnih kmetij v sloveniji z uporabo analitičnega hierarhičnega procesa (ahp) in analize ovojnice podatkov (dea)«.
Boris Prevolšek, 2020, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo ocenili tehnično učinkovitost turističnih kmetij v Sloveniji s pomočjo metode analitični hieararhični proces (AHP) in analiza ovojnice podatkov (DEA). Na podlagi šestih vhodov in štirih izhodov smo razvili šest različnih modelov za oceno učinkovitosti turističnih kmetij. Z uporabo metode DEA smo razvili vhodno in izhodno usmerjena BCC in CCR model, z metodo AHP pa najprej model, ki je vključeval enake kriterije kot DEA modeli, v drugi AHP model pa smo vključili še dodatne, nenumerične kriterije in s tem nadgradili metodo DEA. Rezultati modelov so pokazali, da obstajajo možne izboljšave na vseh nivojih učinkovitosti, kot tudi na kriterijih dodatne ponudbe turističnih kmetij, ki so bile analizirane v AHP modelu z dodatnimi kriteriji. Glede na ocenjeno učinkovitost se je rangiranje turističnih kmetij razlikovalo glede na obe metodi. Znotraj skupine kmetij, ki so bile z DEA ocenjene kot učinkovite, je model AHP omogočil natančnejše rangiranje.
Ključne besede: tehnična učinkovitost, turistične kmetije, AHP ‒ analitični hierarhični proces, DEA ‒ analiza ovojnice podatkov
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 346; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

2.
Razvoj podeželskega turizma v Slovenskem Porabju
Ábel Bartakovics, 2018, diplomsko delo

Opis: Turizem je zelo širok pojem, različni avtorji ga različno opredeljujejo, toda navkljub različnim definicijam velja, da je turizem pomemben del godpodarstva. V diplomskem projektu z naslovom Razvoj podeželskega turizma v Slovenskem Porabju smo najprej predstavili pojme v povezavi s turistično destinacijo, z zelenim turizmom in s podeželskim turizmom ter z značilnostmi slovenskega Porabja in vasi Verica-Ritkarovci (po madžarsko Kétvölgy). V nalogi smo predstavili stanje podželskega turizma v naselju Verica-Ritkarovci, ki tvori del Porabja in leži v neposredni bližini slovenske in avstrijske državne meje. S pomočjo različnih internih virov in raziskovalnega intervjuja ter anketiranja smo preverjali možnosti za razvoj turizma. Za omenjeno občino smo želeli poiskati možnosti razširitve ponudbe Kulturnega doma, namenjene turistom.
Ključne besede: podeželski turizem, zeleni turizem, turistična destinacija, Porabje, turistične kmetije
Objavljeno: 07.01.2019; Ogledov: 586; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Slovenske turistične kmetije – prenos kulturemov v nemških prevodih
Klaudija Polajžar, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo poudarja pomembnost strokovnega in kakovostnega prevajanja turističnih besedil kot načina širjenja kulture v soodvisnosti s področjem oglaševanja. Izpostavlja segment turističnih kmetij kot primer turistične ponudbe z intenzivno naraščajočim povpraševanjem. Delo je sestavljeno iz dveh poglavitnih delov, tj. teoretičnega in empiričnega, pri čemer teoretični del obsega opis razvoja jezika in kulture, osvetlitev nekaterih značilnosti jezika v turizmu ter predstavitev tipologije turističnih besedil s strategijami prevajanja le-teh. Podlago za empirični del predstavljajo tri prevodoslovne teorije: teorija skoposa, teorija kulturema in teorija mema. Empirični del magistrskega dela obsega analizo in primerjavo 1) turističnega kataloga Turistične kmetije v Sloveniji ter njegovega prevoda Urlaub am Bauernhof in Slowenien iz leta 2013 in 2) turističnega kataloga Turistične kmetije Slovenija ter njegovega prevoda Urlaub am Bauernhof Slowenien iz leta 2016. Izpostavljena je analiza prevajalskih strategij, uporabljenih za prevajanje kulturnospecifičnega izrazja. V osnovi prevajalci za prevajanje kulturnospecifičnih elementov uporabljajo bodisi strategijo potujitve bodisi strategijo podomačitve. V magistrskem delu so analizirani kulturnospecifični izrazi s področja slovenske kulinarike in je ugotovljeno, da se za prevajanje le-teh v analiziranih katalogih prevajalci ne odločajo za uporabo enotne strategije prevajanja, s čimer je okrnjen prenos kulturemov iz izhodiščne v ciljno kulturo.
Ključne besede: kultura, jezik, turizem, prevajanje, skopos, kulturem, mem, turistične kmetije
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 645; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (593,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Razvoj turizma na podeželju na primeru občine Selnica ob Dravi
Valentina Perkuš, 2017, magistrsko delo

Opis: Občina Selnica ob Dravi leži v severovzhodnem delu Slovenije, na območju Spodnje Dravske doline. Na severni strani jo omejuje hriboviti Kozjak in državna meja s sosednjo Avstrijo, na jugu reka Drava s Pohorjem v ozadju. Zaradi visokih nadmorskih višin, ki dosegajo višine do 910 metrov nadmorske višine, in goste poselitve na dravskih terasah, je to območje zelo razgibano in nudi ljudem obilo možnosti za preživljanje prostega časa v naravi in rekreiranje. V magistrski nalogi z naslovom Razvoj turizma na podeželju na primeru občine Selnica ob Dravi predstavljam splošne značilnosti podeželja v Sloveniji, podeželskega turizma, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti občine Selnica ob Dravi, že obstoječe in možne oblike turizma v občini Selnica ob Dravi ter izbrane kmetije, ki se na območju občine Selnica ob Dravi ukvarjajo s turistično dejavnostjo. V zadnjem delu magistrske naloge bom poskušala tematiko razvoja turizma na podeželju vključiti tudi v vzgojno-izobraževalni proces in predstaviti pomen razvoja podeželskega turizma na lokalnem nivoju z izvedbo šolske ekskurzije na turistično kmetijo Vališer.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Selnica ob Dravi, turistične kmetije, ekskurzija na turistično kmetijo
Objavljeno: 12.06.2017; Ogledov: 1123; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

5.
IZZIVI RAZVOJA TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA TURISTIČNIH KMETIJAH V PRLEKIJI
Jožica Vohar, 2016, diplomsko delo

Opis: Turistične kmetije so eden izmed pomembnih razvojnih kreatorjev turizma v Prlekiji. V diplomski nalogi smo najprej pojasnili pojme trajnostni razvoj ter na kratko obdelali njegove komponente, ki so pomembne in potrebne za uspešen razvoj turistične destinacije. V nadaljevanju smo na kratko obravnavali prostor podeželja, še posebej iz vidika turizma na podeželju ter razčlenili kakšna je povezava med trajnostnim razvojem in turizmom na podeželju. Predmet naše obravnave je bila destinacija Prlekija, znotraj katere je bila opravljena podrobna analiza turističnih kmetij in vinotočev. Poudarek naše raziskave je bil sicer na turističnih kmetijah, v analizo pa smo vključili tudi tri vinotoče, saj so oboji pomemben deležnik pri razvoju turizma na podeželju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov, ki smo jih opravili na enaindvajsetih turističnih kmetijah in na treh vinotočih. Rezultate anketnih vprašalnikov smo ustrezno analizirali in jih tudi grafično prikazali. V zaključku naloge smo podali ustrezne predloge za izboljšanje trenutnega stanja na turističnih kmetijah in vinotočih v Prlekiji.
Ključne besede: trajnostni razvoj, podeželje, turizem na podeželju, turistična destinacija Prlekija, turistične kmetije
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 1348; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

6.
TURIZEM NA PODEŽELJU V UPRAVNI ENOTI GORNJA RADGONA
Andreja Breznik, 2016, diplomsko delo

Opis: Skozi desetletja je turizem doživljal rast in razvoj ter je s svojo raznovrstnostjo in z bogato ponudbo postal ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti na svetu. Obravnavano območje Upravne enote Gornja Radgona je podeželsko okolje z ugodno obmejno lego, s čimer ima možnosti, da postane območje z razvitim turizmom, ki bi bilo privlačno za širše množice, obenem pa bi ponujalo potencialna delovna mesta, prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju in hitrejšemu razvoju tega območja. Zaradi tega smo preučili dosedanji razvoj turizma na podeželju na območju Upravne enote Gornja Radgona in podali smernice razvoja turizma na podeželju, in sicer v povezavi z zdraviliškim, vinskim in s sejemskim turizmom. S pomočjo študija obstoječih virov in literature ter z obiskom različnih turističnih ponudnikov, s pogovorom s predstavniki turističnih in vinogradniških društev, z zaposlenimi v turističnih zavodih, v Radgonskih goricah in Zdravilišču Radenci je moč sklepati, da je na območju UE Gornja Radgona turistična ponudba relativno dobra, predvsem glede števila ponudnikov. Največ je turističnih kmetij s hrano in pijačo ter vinotočev. Zagotovo primanjkuje turističnih kmetij z možnostjo nastanitve, saj sta na preučevanem območju samo dve takšni kmetiji, in turističnih kmetij z drugo ponudbo, ki bi poleg gostinskih storitev ponujale še negostinski del. Tovrstnih turističnih kmetij, ki gostom poleg gostinskih in nastanitvenih možnosti omogočajo še mnogo drugih dejavnosti in aktivnosti, se namreč v zadnjem času pojavlja vedno več, saj želijo dlje časa zadržati goste na kmetiji in jim ponuditi celovitejšo storitev.
Ključne besede: Območje Upravne enote Gornja Radgona, turizem na podeželju, turistične kmetije, vinski turizem, zdraviliški turizem, sejemski turizem
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 848; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (7,76 MB)

7.
MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI LOČE, ŽIČE IN ŠPITALIČ V OBČINI SLOVENSKE KONJICE
Jasmina Paj, 2015, diplomsko delo

Opis: Turizem je v današnjih časih ena izmed prevladujočih panog gospodarstva. Njegov razvoj posredno in neposredno vpliva na posamezno območje, kraj oz. na krajevno skupnost. Turistična infrastruktura in superstruktura sooblikujeta naravo in okolje, turisti pa vplivajo na razvoj kraja in lokalnih prebivalcev, saj se ti zaradi turističnih obiskov izobražujejo, povezujejo in kot skupnost rastejo. Prav tako turizem posredno vpliva tudi na krepitev in rast naravne in kulturne dediščine. Diplomsko delo z naslovom »Možnosti razvoja turizma na območju krajevnih skupnosti Loče, Žiče in Špitalič v občini Slovenske Konjice« opredeljuje obstoječo turistično ponudbo obravnavanega območja z navedenimi in opisanimi vsemi pomembnejšimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi ter tudi turistično infrastrukturo in superstrukturo. V diplomskem delu prikazujemo krajevne skupnosti v luči turističnega razvoja kot ene izmed oblik razvojnih možnosti vseh dotičnih krajevnih skupnosti. Hkrati proučujemo fizične in družbeno geografske značilnosti območja in njihov vpliv na razvoj turizma, možnosti razvoja različnih vrst turizma in vpliv turizma na lokalno okolje in prebivalstvo. Turizem v KS Loče, Žiče in Špitalič trenutno še nima izrazito vidne vloge in tod tako sodi med manj donosne gospodarske panoge. Območje je bogato z neokrnjeno naravo, kulturno in zgodovinsko dediščino, vinotoči ter kmečkimi turizmi, zato ima vse pogoje za nadaljnji, pestrejši razvoj turizma. Na podlagi teh danosti se je v preteklosti že razvilo nekaj turističnih točk, ki danes lahko predstavljajo jedro nadaljnjega razvoja. Glavna turistična atrakcija je samostan Žička kartuzija, pa tudi druge manjše turistične točke danes »živijo« predvsem zaradi angažmaja lokalnih društev in slonijo na tako imenovanem medkrajevnem enodnevnem turizmu. Območje premore kar nekaj izletniških in turističnih kmetij, ki goste predvsem kulinarično razvajajo in se večinoma nahajajo ob Podpohorski vinsko-turistični cesti. Za nadaljnji razvoj turizma na tem območju bi morali dodatno razvijati prenočitveni turizem, saj precejšnje število naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti potencialnim turistom omogoča večdnevne izlete. Za zaokroževanje le-teh pa je potrebno predvsem globlje in bolj celovito povezovanje medkrajevnih turističnih in ostalih društev, ki so tod gonilo turističnega razvoja, pa tudi povezovanje na medobčinski ravni. Dodatno bi bilo potrebno urediti tudi pohodniške in kolesarske poti, saj bi tako lahko turistom ponudili aktivno preživljanje prostega časa in ogled znamenitosti na drugačen, bolj zdrav način. Celotno turistično ponudbo bi bilo potrebno turistom bolje predstaviti in približati, predvsem z raznovrstnimi inovativnimi marketinškimi pristopi v obliki različnih aktivnosti (prireditve, sejmi, turistične tržnice, aktivno počitnikovanje, odkrivanje krajevne naravne in kulturne dediščine …). Dolgoročno gledano je razvoj turizma na območju podeželskih krajevnih skupnosti vsekakor pozitiven proces, ki bi pripomogel k razvoju območja, a seveda le v primeru sonaravne in trajnostno naravnane turistične dejavnosti.
Ključne besede: turistični razvoj, turistična ponudba, geografija turizma, krajevne skupnosti Loče, Žiče in Špitalič, izletniški turizem, turistične kmetije, naravna in kulturna dediščina
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 1539; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (11,10 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici