1. Mladi in prostovoljstvo v lokalnih turističnih društvih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaVanessa Šuler, 2022, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo obravnavali prostovoljstvo mladih in njihovo motivacijo za vključevanje v lokalna turistična društva. V teoretičnem delu smo predstavili opredelitve in oblike prostovoljstva, pomen prostovoljstva v družbi in v Sloveniji ter vključevanje mladih v prostovoljstvo. Opisali smo motive in motivacijske dejavnike, ki vplivajo na posameznika, razliko med intrinzično (notranjo) in ekstrinzično (zunanjo) motivacijo ter teorijo samodoločenosti. V nadaljevanju pa smo se bolj podrobneje posvetili turizmu kot prostovoljni dejavnosti in predstavili področja delovanja Turistične zveze Slovenije in lokalnih turističnih društev ter vključevanje mladih v prostovoljske dejavnosti le teh. V empiričnem delu smo opravili anketno raziskovanje med študenti Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, kjer smo ugotovili, da se študenti v povprečju strinjajo, da imajo turistična društva pomembno vlogo v lokalnem okolju, a je manj kot petina anketiranih študentov turizma že sodelovala v prostovoljski dejavnosti v okviru turističnih društev. Rezultati sicer potrjujejo, da višje, kot študent ocenjuje vlogo prostovoljstva v družbi, bolj je motiviran za prostovoljsko delo v turističnem društvu. Študentje v povprečju najbolj prepoznajo pomanjkanje časa kot oviro pri prostovoljnem delu v lokalnih turističnih društvih, sledi pomanjkanje informacij ter dislociranost študentskega življenja od stalnega prebivališča. S pomočjo ugotovitev smo podali napotke za nadaljnji razvoj prostovoljstva mladih v lokalnih turističnih društvih.
Ključne besede: Mladi, lokalna turistična društva, prostovoljstvo, prostovoljstvo v turizmu, prostovoljski turizem, motivacija, Turistična zveza Slovenije
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 691; Prenosov: 114
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
2. Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja RadgonaGregor Lešnjak, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona predstavim pojma podeželje in podeželski turizem, opišem vlogo turističnih društev in značilnosti turistične dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter predstavim dvojnost občine v naravnogeografskem pogledu in njene družbenogeografske značilnosti. Občina Gornja Radgona leži na prehodu Slovenskih goric in Murske ravni, zato je za občino značilna dvojnost v pokrajini. V svoji turistični ponudbi nima edinstvenih atrakcij, ima pa široko ponudbo. Širok nabor turističnih potencialov je namenjen izletniškemu turizmu in gostom, ki kraj obiščejo za en dan. V drugem delu magistrskega dela se osredotočim na pet turističnih kmetij, ki se nahajajo v občini. Poznamo tri vrste turističnih kmetij. To so kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije ter vinotoči in osmice. Obiskal sem turistične kmetije Fleisinger, Pri Alenki, Borko, Hari in Benko. Podatke o njih sem pridobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Obiskane kmetije imajo različno dolgo tradicijo, razlikujejo se tudi po velikosti. Vse ponujajo domačo lokalno kulinariko, dve kmetiji ponujata tudi prenočitev. Zadnji del magistrskega dela predstavlja moj primer geografske strokovne ekskurzije na Turistično kmetijo pri Alenki, v katero sem vključil tudi obisk slatinskega vrelca, ki je značilen za Ščavniško dolino, kjer se kmetija nahaja. Podeželski turizem sem povezal z vzgojo in izobraževanjem, da bi mladim pokazal pomen turističnih kmetij za razvoj podeželja, na katerem živijo.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Gornja Radgona, turistične kmetije, turistična društva, geografska ekskurzija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1388; Prenosov: 136
Celotno besedilo (12,11 MB) |
3. ŠEGE IN NAVADE V NAČINU ŽIVLJENJA LJUDI NA DOLENJSKEMSara Strah, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Šege in navade v načinu življenja ljudi na Dolenjskem vsebuje opise starih šeg in navad ter razlike v načinu življenja ljudi na Dolenjskem nekoč in danes.
Naloga obravnava šege in navade, ki človeka spremljajo ob rojstvu, poroki, praznovanju osebnih praznikov in ob smrti, ter tiste, ki so človeka spremljale pri delu na polju in pri ostalih kmečkih opravilih, torej šege in navade življenjskega cikla ljudi ter šege in navade ob delovnih opravilih. S spremembo načina življenja ljudi ter z uvedbo mehanizacije je sčasoma prišlo do velikih sprememb na področju šeg in navad. Poudarek diplomskega dela je na primerjavi šeg in navad nekoč in danes ter na predstavitvi razlik med njimi. V diplomski nalogi so tako predstavljene šege in navade, ki so s spremembo načina življena v celoti ali pa vsaj delno zamrle, in tiste, ki so se prav zaradi spremembe v načinu življena ljudi na novo uveljavile. Za lažje razumevanje same teme so v prvem delu diplomskega dela predstavljeni osnovni pojmi ter geografski in turistični pregled Dolenjske. Ker pa smo se pri raziskavi osredotočili predvsem na Občino Ivančna Gorica, je v samem delu ta tudi podrobneje opisana. Pomemben del diplomskega dela predstavlja tudi opis delovanja turističnih društev ter ostalih društev in posameznikov v Občini Ivančna Gorica ter njihovo prizadevanje za ohranjanje starih šeg in navad.
Ključne besede: navade, šege, način življenja, Dolenjska, Ivančna Gorica, turistična društva
Objavljeno v DKUM: 30.09.2015; Ogledov: 3333; Prenosov: 557
Celotno besedilo (2,00 MB) |
