41. NAČRTOVANJE IN RAZVOJ TURISTIČNE DESTINACIJEBarbara Jurić, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem obravnavala načrtovanje in razvoj občine Šentjur. Namen diplomske naloge je orisati turistično ponudbo občine Šentjur, analizirati mnenja domačinov o razvoju turizma v njej ter prikazati njegove glavne prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti pri razvoju turizma v občini Šentjur.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del načrtovanja turizma – strateški in celostni pristop, odnos in stališča turističnih vplivov, modeli načrtovanja turizma, vplivi turizma na regionalni razvoj in ključni dejavniki uspeha. Predstavljena je občina Šentjur, njen zgodovinski oris, dostopnost destinacije, stanje turizma v občini, kulturna in naravna dediščina ter ostale aktivnosti.
V empiričnem delu naloge sem z analizo med domačini občine Šentjur prišla do ugotovitev, da z vidika domačinov pozitivni presegajo negativne vplive razvoja turizma, občina ima več prednosti kot pomanjkljivosti, domačini pa na občino Šentjur s turističnega vidika gledajo zelo dobro.
Ključne besede: občina Šentjur, razvoj turizma, zaznavanje vpliva turizma pri domačinih, kulturna in naravna dediščina, stanje turizma v občini, turistična destinacija, swot analiza turistične ponudbe.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2014; Ogledov: 2269; Prenosov: 326
 Celotno besedilo (1,76 MB) |
42. MOŽNOST RAZVOJA TURIZMA V OBČINI TURNIŠČEKatja Balažic, 2014, diplomsko delo Opis: Pri pisanju diplomskega dela smo se osredotočili na raziskavo že obstoječe turistične ponudbe v občini Turnišče in na oblikovanje predlogov za ukrepe, s katerimi bi izboljšali njeno turistično ponudbo.
V uvodnem delu smo opredelili problem, ki smo ga obravnavali v diplomskem delu, namen, cilje in osnovne trditve, ki smo jih dokazovali skozi pisanje.
V drugem, teoretičnem delu diplomskega seminarja, smo natančneje predstavili področje managementa podeželske turistične destinacije. Izpostavili smo glavne značilnosti in problematiko, s katero se srečujejo podeželske turistične destinacije in predstavili, kakšno vlogo imata snovna in nesnovna kulturna dediščina pri razvoju turistične ponudbe. V poglavju o promociji podeželske destinacije smo predstavili orodja, s katerimi se destinacija lahko promovira ter pojasnili vlogo tržne znamke pri trženju turistične destinacije.
V tretjem poglavju smo natančneje predstavili občino Turnišče, predvsem pa njene kulturne znamenitosti in naravne vrednote. Analizirali smo obstoječo turistično ponudbo v občini, predstavili javni Zavod Koušta ter pomembnejša delujoča turistična in kulturna društva. Izdelali smo SWOT analizo, kjer smo izpostavili ključne prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za razvoj turistične ponudbe v občini.
V četrtem poglavju smo kot primer dobre prakse predstavili avstrijsko občino Sallingberg. Na kratko smo predstavili občino Sallingberg, podrobneje pa smo se osredotočili na spoznavanje turistične ponudbe v vasi Armschlag. Predstavili smo glavne znamenitosti in posebnosti kraja.
V sklepnem delu smo naredili primerjalno analizo turistične ponudbe med občino Turnišče in po velikosti primerljivo in turistično uspešno občino Sallingberg Na podlagi ugotovitev smo podali predloge za izboljšanje ponudbe v občini Turnišče.
Skozi raziskovanje in analiziranje smo ugotovili, da ima občina velik potencial, da razvije izletniški turizem.
Ključne besede: občina Turnišče, občina Sallingberg, SWOT analiza, turistična ponudba, podeželska turistična destinacija, promocija
Objavljeno v DKUM: 07.04.2014; Ogledov: 2960; Prenosov: 400
Celotno besedilo (1,16 MB) |
43. MERJENJE ZADOVOLJSTVA TURISTOV NA DESTINACIJI ROGAŠKA SLATINAKaja Božič, 2013, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu smo spoznali definicije na temo zadovoljstva odjemalcev. V praktičnem delu smo se lotili analize o zadovoljstvu turistov v Rogaški Slatini. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da so turisti zadovoljni s turistično ponudbo. Ugotovili smo, da prihajajo v kraj predvsem starejši ljudje, ki se želijo sprostiti, najti miren kotiček, odmaknjen od mestnega vrveža ali pa jih zanima predvsem zdraviliška ponudba. Kljub temu da so turisti zadovoljni z ponudbo, še vedno obstajajo pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno dodati ali spremeniti. Zaradi vedno večje konkurence in razvijanja ostalih zdraviliških mest je zelo smiselno merjenje zadovoljstva odjemalcev na destinaciji Rogaška Slatina. Če želimo obdržati in tudi pridobiti nove odjemalce, se moramo nenehno truditi, da ugodimo njihovim željam. Predvsem pomembno je, da turistična destinacija ponuja kakovostno ponudbo, ki je turistom všeč. Rogaška Slatina je mesto, ki se iz leta v leto razvija, gradi novo infrastrukturo, se zavzema za kulturno dediščino in gradi predvsem na kakovostni zdraviliški ponudbi.
Ključne besede: zadovoljstvo, dejavniki zadovoljstva, merjenje zadovoljstva, turizem, turistična destinacija Rogaška Slatina.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2013; Ogledov: 1811; Prenosov: 230
Celotno besedilo (2,21 MB) |
44. DOSTOPNI TURIZEMŠpela Žaberl, 2013, diplomsko delo Opis: V prvem poglavju smo opredelili problem dela diplomskega seminarja. Opredeli smo namen, cilje in postavili osnovne trditve. Zapisali smo predpostavke in omejitve ter predstavili predvidene raziskovalne metode.
V drugem poglavju smo predstavili pomen in opredelili pojme destinacijski management, dostopnost destinacije ter dostopno turistično ponudbo v destinaciji. Dotaknili smo se tudi zgodovine dostopnega turizma, vrst posebnih in specifičnih potreb po prilagojeni ponudbi ter organizacij, ki ozaveščanju o dostopnem turizmu.
V tretjem poglavju smo predstavili občino Rogaška Slatina kot občino, prijazno invalidom, v povezavi s tradicijo zdraviliškega turizma. Analizirali ponudbo dostopnega turizma v Rogaški Slatini glede na rezultate izvedenega anketiranja. V tem delu smo navedli tudi ugotovitve iz naloge in izdelali priporočila za prihodnje delo.
V četrtem poglavju so navedene sklepne ugotovitve.
Ključne besede: Destinacijski management, turistična destinacija, dostopnost, dostopni turizem, invalidnost, osebe s posebnimi potrebami, Rogaška Slatina, »Kraj, prijazen invalidom«.
Objavljeno v DKUM: 27.11.2013; Ogledov: 3618; Prenosov: 467
Celotno besedilo (737,55 KB) |
45. ANALIZA ZADOVOLJSTVA GOSTOV NA DESTINACIJI SOLČAVSKOKarla Vratnik, 2013, diplomsko delo Opis: Turizem se vedno hitreje razvija in postaja vse bolj pomembna gospodarska panoga, zaradi tega je na tem področju tudi vse večja konkurenca, gostje pa vedno bolj zahtevni. Da bi destinacije svojo konkurenčnost ohranile se morajo osredotočiti na svoje goste in njihovo zadovoljstvo. Pomembno je da organizacije vedo na podlagi katerih dejavnikov se turisti odločajo za obisk njihove destinacije, saj lahko le tako vidijo na katerem področju potrebujejo novosti in izboljšave glede ponudbe. Le zadovoljen gost bo o destinaciji širil dober glas med svojimi prijatelji in tako pripomogel k večji prepoznavnosti le te. Na destinaciji Solčavsko so na področju turizma v zadnjih letih dosegli sunkovit razvoj, dobro marketinško komuniciranje pa je pripomoglo k odlični prepoznavnosti tudi izven slovenskih meja.
Ključne besede: zadovoljstvo gostov, dejavniki zadovoljstva, merjenje zadovoljstva, turizem, turistična destinacija, turistična destinacija Solčavsko
Objavljeno v DKUM: 27.11.2013; Ogledov: 1528; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,45 MB) |
46. TURIZEM IN VESOLJSKI CENTER V VITANJUNevenka Hrovat, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju smo obravnavali turizem in vesoljski center v občini Vitanje. V teoretičnem delu smo predstavili turistično destinacijo in njene značilnosti. Prav tako smo predstavili občino Vitanje ter vse najpomembnejše znamenitosti, ki jih občina ponuja. Tukaj smo predvsem dali poudarek na naravne in kulturne znamenitosti, ki jih občina trži kot turistično zanimive. Predstavili smo tudi Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
V raziskovalnem delu smo preučevali, kako domačini zaznavajo vplive turizma v občini. Tukaj smo ugotovili, da občina Vitanje daje premajhni poudarek na turizem. Pomanjkljivost pri razvijanju turizma v občini se kaže v slabi povezanosti turističnih ponudnikov in premajhnem vključevanju domačinov pri načrtovanju razvoja turizma.
Domačini menijo, da pridobitev Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij dobro vpliva na prepoznavnost občine in prav tako se število turistov veča.
Ključne besede: turistična destinacija, turistična ponudba v občini Vitanje, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2013; Ogledov: 1621; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,18 MB) |
47. |
48. PREDLOG UREDITVE TURISTIČNO REKREACIJSKE TOČKE V LIBOJAH - PLEZALIŠČE KOTEČNIKNika Veljanovski, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju smo se osredotočili na potencialne možnosti razvoja turizma, povezanega s plezališčem Kotečnik.
V prvem poglavju smo opredelili področje raziskave in problem, ki je pritegnil našo pozornost, namen, cilje ter osnovno trditev, ki smo jo preverjali v diplomskem delu.
Drugo poglavje je predstavljal teoretični del, v katerem smo se seznanili z elementi turistične ponudbe, ki so potencialno relevantni za razvoj turizma v plezališču Kotečnik. Najprej smo predstavili, kako pomemben je šport v turizmu, saj se vse več ljudi odloča svoj prosti čas preživeti aktivno. V nadaljevanju smo predstavili še destinacijski menedžment kot pomemben element kompleksnega upravljanja turizma v nekem kraju.
Tretje poglavje je bilo namenjeno predstavitvi kraja ter plezališča. Na začetku poglavja smo predstavili Krajevno skupnost Liboje, ponudbo športa in rekreacije v njej, zgodovinsko dediščino ter nastanitvene kapacitete. Nadaljevali smo z opisom plezališča Kotečnik, njegovih sektorjev in njegovega razvoja.
V četrtem poglavju smo izdelali SWOT analizo in analizirali rezultate anketiranja, ki smo jih ustrezno komentirali in jih prikazali s pomočjo grafov in tabel.
Peto poglavje je bilo v celoti namenjeno predstavitvi predlogov, ki bi po našem mnenju izboljšali turistično organiziranost ter promocijo ponudbe plezališča Kotečnik.
Ključne besede: turizem, turistična ponudba, turistična destinacija, potencialni razvoj, Krajevna skupnost Liboje, plezališče Kotečnik, šport, šport v turizmu, predlogi za izboljšanje.
Objavljeno v DKUM: 27.11.2012; Ogledov: 2155; Prenosov: 197
Celotno besedilo (2,35 MB) |
49. MARKETING V TURIZMU NA PRIMERU BLEDAAna Zupan, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu pišemo o marketingu v turizmu na primeru Bleda. V uvodnem delu predstavimo problem, namene in cilje, predpostavke in omejitve, metode dela in naša raziskovalna vprašanja. Nadaljujemo s teoretičnim delom, v katerem opišemo osnove marketinga v turizmu, razložimo marketinški splet za storitve in povemo nekaj splošnega o turizmu. Na kratko predstavimo turistično destinacijo Bled, njegove osnovne podatke, podatke o prihodih in nočitvah gostov za pretekla leta, za hip se vrnemo v začetke blejskega turizma, opišemo glavna turistična dogajanja od prvega obdobja turizma na Bledu pa vse do danes in predstavimo glavne turistične atrakcije. Po Razvojnem programu občine Bled 2009 - 2020 povzamemo SWOT analizo, osredotočimo se le na dele, ki zadevajo blejski turizem. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o zadovoljstvu turistov na Bledu, prav tako pa smo opravili nekaj intervjujev z izbranimi akterji blejskega turizma. Rezultate ankete in intervjujev smo primerjali z zastavljenimi raziskovalnimi vprašanji in napisali sklepe in nekatere predloge za izboljšanje turizma na Bledu.
Ključne besede: Marketing, marketinški splet, turizem, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 25.10.2012; Ogledov: 2567; Prenosov: 449
Celotno besedilo (2,15 MB) |
50. ARHEOLOŠKI PARK VICUS FORTUNAEMatija Brodnjak, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko naloga z naslovom "Arheološki park Vicus Fortunae" sestavljajo štiri poglavja.
Prvo poglavje je uvod, v katerem smo predstavili cilje, namen, osnovno trditev, omejitve in metode dela. Osnovna trditev, ki smo jo dokazovali v diplomskem delu, je bila, da imajo na Ptuju premalo prepoznavnih turističnih produktov, ob tem pa veliko neizkoriščenega potenciala, predvsem v arheoloških najdbah iz časa rimske Petovione.
Drugo poglavje tvori predstavitev destinacijskega managementa.
Tretje poglavje se nanaša predvsem na predstavitev in pomen arheološkega parka v destinaciji, ki na zanimiv način prikazuje rekonstruirano preteklost.
Četrto poglavje je namenjeno opisu moderno opremljenega Arheološkega parka Carnuntum v Avstriji, ki je na arheološko - turističnem področju primer dobre prakse v tem delu Evrope. Poleg tega smo v tem poglavju predstavili tudi arheološko dediščino Ptuja in okolice ter opisali sestavo ter naloge novo nastale RDO na Ptuju. V posebnem podpoglavju smo predstavili še analizo intervjujev, s pomočjo katerih smo skušali izvedeti, ali v bližnji prihodnosti potrebujemo na Ptuju tovrsten park, ki bi popestril zgodovinsko - turistično ponudbo v destinaciji.
Sklepni del je namenjen priporočilu za postavitev arheološkega parka Vicus Fortunae na Ptuju ter preverjanju uresničitve hipotez in zastavljenih ciljev.
Ključne besede: Arheološki park, destinacija, destinacijski management, regionalna destinacijska organizacija, rimska kultura, tematske prireditve, arheologija, integralna turistična ponudba, trajnostni razvoj, zavedanje, sodobna tehnologija, kulturna dediščina, jantarjeva pot, Petoviona, Carnuntum
Objavljeno v DKUM: 29.08.2012; Ogledov: 2752; Prenosov: 365
Celotno besedilo (2,28 MB) |
