41. DOSTOPNI TURIZEMŠpela Žaberl, 2013, diplomsko delo Opis: V prvem poglavju smo opredelili problem dela diplomskega seminarja. Opredeli smo namen, cilje in postavili osnovne trditve. Zapisali smo predpostavke in omejitve ter predstavili predvidene raziskovalne metode.
V drugem poglavju smo predstavili pomen in opredelili pojme destinacijski management, dostopnost destinacije ter dostopno turistično ponudbo v destinaciji. Dotaknili smo se tudi zgodovine dostopnega turizma, vrst posebnih in specifičnih potreb po prilagojeni ponudbi ter organizacij, ki ozaveščanju o dostopnem turizmu.
V tretjem poglavju smo predstavili občino Rogaška Slatina kot občino, prijazno invalidom, v povezavi s tradicijo zdraviliškega turizma. Analizirali ponudbo dostopnega turizma v Rogaški Slatini glede na rezultate izvedenega anketiranja. V tem delu smo navedli tudi ugotovitve iz naloge in izdelali priporočila za prihodnje delo.
V četrtem poglavju so navedene sklepne ugotovitve.
Ključne besede: Destinacijski management, turistična destinacija, dostopnost, dostopni turizem, invalidnost, osebe s posebnimi potrebami, Rogaška Slatina, »Kraj, prijazen invalidom«.
Objavljeno v DKUM: 27.11.2013; Ogledov: 3618; Prenosov: 456
 Celotno besedilo (737,55 KB) |
42. ANALIZA ZADOVOLJSTVA GOSTOV NA DESTINACIJI SOLČAVSKOKarla Vratnik, 2013, diplomsko delo Opis: Turizem se vedno hitreje razvija in postaja vse bolj pomembna gospodarska panoga, zaradi tega je na tem področju tudi vse večja konkurenca, gostje pa vedno bolj zahtevni. Da bi destinacije svojo konkurenčnost ohranile se morajo osredotočiti na svoje goste in njihovo zadovoljstvo. Pomembno je da organizacije vedo na podlagi katerih dejavnikov se turisti odločajo za obisk njihove destinacije, saj lahko le tako vidijo na katerem področju potrebujejo novosti in izboljšave glede ponudbe. Le zadovoljen gost bo o destinaciji širil dober glas med svojimi prijatelji in tako pripomogel k večji prepoznavnosti le te. Na destinaciji Solčavsko so na področju turizma v zadnjih letih dosegli sunkovit razvoj, dobro marketinško komuniciranje pa je pripomoglo k odlični prepoznavnosti tudi izven slovenskih meja.
Ključne besede: zadovoljstvo gostov, dejavniki zadovoljstva, merjenje zadovoljstva, turizem, turistična destinacija, turistična destinacija Solčavsko
Objavljeno v DKUM: 27.11.2013; Ogledov: 1528; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,45 MB) |
43. TURIZEM IN VESOLJSKI CENTER V VITANJUNevenka Hrovat, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju smo obravnavali turizem in vesoljski center v občini Vitanje. V teoretičnem delu smo predstavili turistično destinacijo in njene značilnosti. Prav tako smo predstavili občino Vitanje ter vse najpomembnejše znamenitosti, ki jih občina ponuja. Tukaj smo predvsem dali poudarek na naravne in kulturne znamenitosti, ki jih občina trži kot turistično zanimive. Predstavili smo tudi Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
V raziskovalnem delu smo preučevali, kako domačini zaznavajo vplive turizma v občini. Tukaj smo ugotovili, da občina Vitanje daje premajhni poudarek na turizem. Pomanjkljivost pri razvijanju turizma v občini se kaže v slabi povezanosti turističnih ponudnikov in premajhnem vključevanju domačinov pri načrtovanju razvoja turizma.
Domačini menijo, da pridobitev Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij dobro vpliva na prepoznavnost občine in prav tako se število turistov veča.
Ključne besede: turistična destinacija, turistična ponudba v občini Vitanje, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2013; Ogledov: 1621; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,18 MB) |
44. |
45. PREDLOG UREDITVE TURISTIČNO REKREACIJSKE TOČKE V LIBOJAH - PLEZALIŠČE KOTEČNIKNika Veljanovski, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju smo se osredotočili na potencialne možnosti razvoja turizma, povezanega s plezališčem Kotečnik.
V prvem poglavju smo opredelili področje raziskave in problem, ki je pritegnil našo pozornost, namen, cilje ter osnovno trditev, ki smo jo preverjali v diplomskem delu.
Drugo poglavje je predstavljal teoretični del, v katerem smo se seznanili z elementi turistične ponudbe, ki so potencialno relevantni za razvoj turizma v plezališču Kotečnik. Najprej smo predstavili, kako pomemben je šport v turizmu, saj se vse več ljudi odloča svoj prosti čas preživeti aktivno. V nadaljevanju smo predstavili še destinacijski menedžment kot pomemben element kompleksnega upravljanja turizma v nekem kraju.
Tretje poglavje je bilo namenjeno predstavitvi kraja ter plezališča. Na začetku poglavja smo predstavili Krajevno skupnost Liboje, ponudbo športa in rekreacije v njej, zgodovinsko dediščino ter nastanitvene kapacitete. Nadaljevali smo z opisom plezališča Kotečnik, njegovih sektorjev in njegovega razvoja.
V četrtem poglavju smo izdelali SWOT analizo in analizirali rezultate anketiranja, ki smo jih ustrezno komentirali in jih prikazali s pomočjo grafov in tabel.
Peto poglavje je bilo v celoti namenjeno predstavitvi predlogov, ki bi po našem mnenju izboljšali turistično organiziranost ter promocijo ponudbe plezališča Kotečnik.
Ključne besede: turizem, turistična ponudba, turistična destinacija, potencialni razvoj, Krajevna skupnost Liboje, plezališče Kotečnik, šport, šport v turizmu, predlogi za izboljšanje.
Objavljeno v DKUM: 27.11.2012; Ogledov: 2155; Prenosov: 193
Celotno besedilo (2,35 MB) |
46. MARKETING V TURIZMU NA PRIMERU BLEDAAna Zupan, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu pišemo o marketingu v turizmu na primeru Bleda. V uvodnem delu predstavimo problem, namene in cilje, predpostavke in omejitve, metode dela in naša raziskovalna vprašanja. Nadaljujemo s teoretičnim delom, v katerem opišemo osnove marketinga v turizmu, razložimo marketinški splet za storitve in povemo nekaj splošnega o turizmu. Na kratko predstavimo turistično destinacijo Bled, njegove osnovne podatke, podatke o prihodih in nočitvah gostov za pretekla leta, za hip se vrnemo v začetke blejskega turizma, opišemo glavna turistična dogajanja od prvega obdobja turizma na Bledu pa vse do danes in predstavimo glavne turistične atrakcije. Po Razvojnem programu občine Bled 2009 - 2020 povzamemo SWOT analizo, osredotočimo se le na dele, ki zadevajo blejski turizem. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o zadovoljstvu turistov na Bledu, prav tako pa smo opravili nekaj intervjujev z izbranimi akterji blejskega turizma. Rezultate ankete in intervjujev smo primerjali z zastavljenimi raziskovalnimi vprašanji in napisali sklepe in nekatere predloge za izboljšanje turizma na Bledu.
Ključne besede: Marketing, marketinški splet, turizem, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 25.10.2012; Ogledov: 2567; Prenosov: 427
Celotno besedilo (2,15 MB) |
47. ARHEOLOŠKI PARK VICUS FORTUNAEMatija Brodnjak, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko naloga z naslovom "Arheološki park Vicus Fortunae" sestavljajo štiri poglavja.
Prvo poglavje je uvod, v katerem smo predstavili cilje, namen, osnovno trditev, omejitve in metode dela. Osnovna trditev, ki smo jo dokazovali v diplomskem delu, je bila, da imajo na Ptuju premalo prepoznavnih turističnih produktov, ob tem pa veliko neizkoriščenega potenciala, predvsem v arheoloških najdbah iz časa rimske Petovione.
Drugo poglavje tvori predstavitev destinacijskega managementa.
Tretje poglavje se nanaša predvsem na predstavitev in pomen arheološkega parka v destinaciji, ki na zanimiv način prikazuje rekonstruirano preteklost.
Četrto poglavje je namenjeno opisu moderno opremljenega Arheološkega parka Carnuntum v Avstriji, ki je na arheološko - turističnem področju primer dobre prakse v tem delu Evrope. Poleg tega smo v tem poglavju predstavili tudi arheološko dediščino Ptuja in okolice ter opisali sestavo ter naloge novo nastale RDO na Ptuju. V posebnem podpoglavju smo predstavili še analizo intervjujev, s pomočjo katerih smo skušali izvedeti, ali v bližnji prihodnosti potrebujemo na Ptuju tovrsten park, ki bi popestril zgodovinsko - turistično ponudbo v destinaciji.
Sklepni del je namenjen priporočilu za postavitev arheološkega parka Vicus Fortunae na Ptuju ter preverjanju uresničitve hipotez in zastavljenih ciljev.
Ključne besede: Arheološki park, destinacija, destinacijski management, regionalna destinacijska organizacija, rimska kultura, tematske prireditve, arheologija, integralna turistična ponudba, trajnostni razvoj, zavedanje, sodobna tehnologija, kulturna dediščina, jantarjeva pot, Petoviona, Carnuntum
Objavljeno v DKUM: 29.08.2012; Ogledov: 2752; Prenosov: 352
Celotno besedilo (2,28 MB) |
48. MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE POSLOVNO-KONGRESNEGA TURIZMA V TERMAH MARIBOR: PRIMER HOTELA HABAKUKTimotej Semenič, 2012, magistrsko delo Opis: Če želi podjetje v času varčevalnih ukrepov in vse hujše konkurence na trgu ohraniti ali celo povečati svoj tržni delež, je nujno, da zna svojo ponudbo ciljni javnosti kakovostno komunicirati. S potrošniki mora vzpostaviti učinkovit in dolgotrajen dialog, ki bo temeljil na zaupanju ter ustvariti ugled in zgraditi močno blagovno znamko.
V magistrskem delu smo preučevali marketinško komuniciranje poslovno-kongresnega turizma v hotelu Habakuk. Natančno smo preučili specifike poslovnega turizma in kongresne dejavnosti ter ugotovili, da ima organizacija kongresov pozitivne ekonomske, družbene, znanstvene in politične učinke, ki se odražajo na celotni turistični destinaciji. Podrobno smo opredelili teoretične postulate marketinga v kongresni dejavnosti in ugotovili, da turistični delavci zaradi specifičnih lastnosti storitev potrošnikom nudijo predvsem doživetja, ki jih morajo posredovati z ustrezno kombinacijo elementov destinacijskega trženjskega spleta. Ključno pri tem je marketinško upravljanje z naravnimi in turističnimi privlačnostmi ter imidžem kraja. Podrobno smo razdelali in preučili program marketinškega komuniciranja v Habakuku in ugotovili, da orodja komunikacijskega spleta uporabljajo koordinirano in med njimi dosegajo sinergijske učinke. Kljub temu smo pri uporabi posameznih instrumentov opozorili na nekatere pomanjkljivosti in predlagali, na kakšen način jih je mogoče odpraviti.
Ključne besede: poslovni turizem, kongresna dejavnost, marketinško komuniciranje, turistična destinacija, marketing v turizmu, marketinški splet, instrumenti marketinškega komuniciranja, oglaševanje, pospeševanje prodaje, Terme Maribor, hotel Habakuk.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2012; Ogledov: 2454; Prenosov: 413
Celotno besedilo (2,02 MB) |
49. PREDLOG NAČRTA TRŽENJA ZA TURISTIČNO PONUDBO ŠALEŠKE DOLINEJana Hrnčič, 2011, diplomsko delo Opis: V drugem poglavju smo spoznali teoretični okvir destinacijskega managementa, pojem turistična destinacija in trženje v turizmu. Ker pa vsaka regija, ki želi postati uspešna turistična destinacija, mora imeti za učinkovito delovanje sestavljen načrt trženja oz. strategijo trženja, ki je tudi uresničljiva. Zato je učinkovito marketinško načrtovanje zmeraj zasnovano na poznavanju okolja, smo v tretjem poglavju diplomskega seminarja, okolje podrobno spoznali in ga analizirali. Spoznali smo, da ima Šaleška dolina na področju kulturno-prireditvenega, športno-rekreativnega in mladinskega turizma, največje možnosti, da postane prepoznavna turistična destinacija – torej zaokroženo geografsko področje, kjer se turistična ponudba, povezana v enotno trženjsko znamko, trži na domačih in tujih trgih.
V četrtem poglavju smo analizirali oblikovanje trženjske strategije, kjer smo preučili staro vizijo ter podali predlog za novo, k že zapisanim kvalitativnim in kvantitativnim ciljem pa smo zapisali komentar in dodali tudi nekaj novih predlogov. Preučili smo tudi produktno področje turizma Šaleške doline in ugotovili, da so razvite zvrsti turizma v Šaleški dolini športno-rekreativni, kulturno-prireditveni in mladinski ter zdraviliški in poslovni turizem.
Ključne besede: Šaleška dolina, strategija trženja, turistična destinacija, destinacijski management, turistična ponudba, zvrsti turizma
Objavljeno v DKUM: 15.12.2011; Ogledov: 2759; Prenosov: 384
Celotno besedilo (814,60 KB) |
50. PREDLOG NOVEGA KONCEPTA TRŽENJA, TEMELJEČEGA NA MREŽENJU, ZA IZBRANO SLOVENSKO DESTINACIJOAna Jutriša, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: V diplomskem seminarju z naslovom »Predlog novega koncepta trženja, temelječega na mreženju, za izbrano slovensko destinacijo« smo raziskovali možnosti, kako privabiti do vseh turistični ponudnikov v destinaciji Obsotelje in Kozjansko več gostov s pomočjo mreženja.
V uvodnem poglavju smo najprej opredelili problem in področje raziskovanja ter namen, cilje in osnovne trditve raziskave. V nadaljevanju smo navedli predpostavke, omejitve in metode raziskave, ki smo jih uporabljali pri raziskovanju problema.
V drugem poglavju smo se seznanili s temeljnim konceptom turistične destinacije s poudarkom na mreženju turističnih nosilcev za potrebe trženja. Ugotovili smo, na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju trženjskega spleta destinacije in kaj vse sooblikuje celokupno turistično storitev.
Tretje poglavje je namenjeno opisu danosti destinacije Obsotelje in Kozjansko, kjer smo najprej identificirali in analizirali ključne turistične ponudnike v občinah Rogatec, Rogaška Slatina in Podčetrtek. S pomočjo intervjuja smo ugotovili, kakšno je trenutno stanje sodelovanja med turističnimi ponudniki in njihovo pripravljenost za partnerstvo. Z analizo ankete, ki smo jo opravili med tujimi hotelskimi gosti, nastanjenimi v Rogaški Slatini in Podčetrtku, pa smo dobili smernice za predloge k izboljšavi trenutne turistične ponudbe destinacije.
V četrtem poglavju smo predstavili gostinsko podjetje Marka, d. o. o., ki bi lahko s svojim intenzivnejšim sodelovanjem s turističnimi ponudniki destinacije v večji meri prispevalo k raznovrstnosti regijske turistične podobe.
V zadnjem, petem in sklepnem poglavju smo povzeli ključne ugotovitve in zaključili s predlogi izboljšav na področju mreženja lokalnih turističnih ponudnikov.
Ključne besede: turistična destinacija, mreženje, trženje, Obsotelje in Kozjansko, zdravilišče, podjetje Marka, d. o. o., gastronomija, turistični ponudniki, turistična ponudba, dvorec Strmol.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2011; Ogledov: 2512; Prenosov: 206
Celotno besedilo (850,16 KB) |
