| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
Merjenje premoženja znamke Slovenije kot turistične destinacije z vidika zaznav italijanskih in avstrijskih turistov
Klavdija Kocjančič, 2016, magistrsko delo

Opis: Znamke turističnih destinacij so v preteklih letih sprožile veliko zanimanja v znanstvenih in strokovnih krogih. Razlog se skriva v dejstvu, da destinacija postaja konkurenčna entiteta, ki se nahaja v globalni tekmi za privabljanje in ohranjanje turistov, pri čemer znamčenje postaja vse pomembnejše orodje razlikovanja od konkurenčnih destinacij. Močna znamka države kot turistične destinacije predstavlja dodatno in pogosto še močnejšo tržno in promocijsko orodje kot same funkcionalne lastnosti države, saj daje državi emocionalo komponento. Magistrska naloga proučuje zunanji vidik znamke destinacije, poimenovan kot koncept premoženja znamke destinacije, ki zajema njeno ovrednotenje z vidika zaznav odjemalcev – turistov. Z analizo smo želeli pridobiti odgovor na vprašanje »Kako Slovenijo kot turistično destinacijo zaznavajo potencialni turisti iz Italije in Avstrije?« Ustreznost merjenja premoženja znamke še vedno predstavlja raziskovalni izziv, kajti v literaturi ni zaslediti enotnega merilnega instumenta. V pričujočem delu smo največkrat uporabljen štiridimenzionalni model za merjenje premoženja znamke, ki poleg elementa podobe kot osnovnega dejavnika v procesu izbire turistove destinacije, vključuje še ovrednotenje zavedanja destinacije, zaznane kakovosti ter zvestobe destinaciji, nadgradili z vključitvijo zaznane vrednosti kot dodatnega petega elementa za celovito merjenje premoženja znamke. Znotraj postavljenega konceptualnega modela smo dokazali pozitivno povezanost med posameznimi elementi in opravičili smiselnost nadaljnjega testiranja merskega modela. Rezultati empirične raziskave nakazujejo, da je ovrednoteno premoženje znamke Slovenije kot turistične destinacije višje z vidika zaznav italijanskih turistov kakor z vidika zaznav avstrijskih turistov. Italijanski turisti so ovrednotili Slovenijo kot turistično destinacijo bolje pri vseh petih analiziranih elementih, od katerih smo pri treh izmed elementov, podobi, zaznani vrednosti in zvestobi, dokazali tudi statistično značilne razlike v zaznavanju med italijansko in avstrijsko skupino turistov. Po ugotovitvah iz raziskave je pri proučevanih tujih turistih še vedno prisotno relativno nizko zavedanje Slovenije kot turistične destinacije.
Ključne besede: znamka, destinacijska znamka, premoženje znamke turistične destinacije, Slovenija kot turistična destinacija, italijanski turisti, avstrijski turisti.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1172; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

32.
Uvajanje blagovne znamke turistične destinacije Slovenska Istra
Martina Pušnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu govorimo o pomenu uvajanja blagovne znamke turistične destinacije Slovenska Istra ter vključevanju lokalne skupnosti. Obravnavamo konkretne možnosti za prehod iz sezonskega na celoletni turizem. Ob tem poudarjamo pomen trajnostnega turizma in se oziramo po novih trendih v turizmu.
Ključne besede: Turistična destinacija, blagovna znamka turistične destinacije, lokalna skupnost, trajnostni turizem, integralni turistični proizvod
Objavljeno v DKUM: 18.03.2016; Ogledov: 1691; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (809,12 KB)

33.
SONARAVNI RAZVOJ TURISTIČNE DESTINACIJE ČRNA NA KOROŠKEM
Alan Vidovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega seminarja je analiza možnosti razvoja turizma v občini Črna na Koroškem. V teoretičnem delu naloge prikažem smernice strategije razvoja turizma Slovenije ter strategije razvoja Mežiške doline in Črne na Koroškem s poudarkom na trajnostnem sonaravnem razvoju. Predstavljene so tudi osnovne geografske značilnosti in značilnosti turistične ponudbe obravnavane turistične destinacije. Osrednji del diplomskega seminarja predstavlja analiza dosedanjega razvoja turizma v turistični destinaciji Črna na Koroškem. Orišem vidike sonaravnega razvoja v občinski strategiji in njeno usklajenost s strategijo razvoja regije (Mežiška dolina) kot celote. Ugotavljam, da je turistična destinacija v glavnem upoštevala zakonitosti sonaravnega razvoja turizma. S pomočjo ankete analiziram zaznavanje Črnjanov o gospodarskih, socio-kulturnih in okoljskih vplivih turizma. Glavni problem je v precejšnji nezainteresiranosti domačinov glede turizma. Ob koncu prikažem tudi nekatere izzive in možnosti za nadaljnji sonaravni trajnostni razvoj turistične destinacije.
Ključne besede: trajnostni razvoj turizma, strategija razvoja turizma, turistična destinacija Črna na Koroškem, gospodarski, socio-kulturni in okoljski vplivi turizma, zaznavanje domačinov o učinkih turizma.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2015; Ogledov: 1854; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

34.
MERJENJE IN MANAGEMENT KAKOVOSTI IN ZADOVOLJSTVA S TURISTIČNO DESTINACIJO: PRIMER DESTINACIJE MARIBOR
Tanisa Sabo Turner, 2015, magistrsko delo

Opis: Globalizacija, čas v katerem živimo, je zaznamovana z nenehnimi spremembami, ki se jim ne moremo izogniti in predstavljajo edino stalnico našega življenja. Konkurenčni boj med podjetji je z vsakim dnem večji, zato je zelo pomembno, da podjetja postanejo inovativna, znajo navdušiti odjemalce in so boljša od konkurentov. Področje, ki smo ga raziskovali v magistrskem delu se navezuje na management kakovosti in zadovoljstva s turistično destinacijo Maribor. V današnjem konkurenčnem okolju predstavlja kakovost storitev najpomembnejši cilj, ki pripomore k zadovoljitvi potreb odjemalcev. Za vsako podjetje oz. destinacijo pa je pomembno tudi, da potekata proizvodnja in marketing storitev ob najmanjših možnih stroških, ob katerih se zadovoljujejo potrebe odjemalcev, kar je glavni namen managementa kakovosti.
Ključne besede: turistična destinacija, destinacijski managament, zadovoljstvo odjemalcev, managament kakovosti, kakovost storitev
Objavljeno v DKUM: 06.08.2015; Ogledov: 2066; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

35.
PREDLOG UREDITVE SOBOŠKEGA JEZERA V TURISTIČNO TOČKO, TEMELJEČO NA PONUDBI VODNIH ŠPORTOV
Ksenija Krpič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega 5 poglavij in je razdeljeno na uvodni-teoretični in praktični del. V uvodnem poglavju smo opredelili področje in opis problema, podani so bili cilji, namen in osnovna trditev ter metode raziskovanja diplomskega dela. V drugem poglavju smo opredelili pojem »turistična destinacija«, zapisali njene značilnosti, kot so: dostopnost, privlačnost itd., ter povzeli več delitev turistične destinacije (mestne, podeželske, obmorske, edinstvene, eksotične, gorske in avtentične; makro in mikro; oddaljene, glavne in motivacijske destinacije). V tretjem poglavju sledi opis destinacijskega menedžmenta. Tu smo opredelili pojem »destinacijski menedžment« in opisali njegove naloge (organizacija, marketing, razvoj človeških virov, reševanje težav, izdelava turistične strategije, spodbujanje razvoja turizma itd.). Četrto poglavje ali praktični del zajema turistično načrtovanje gramoznice Kamenšnica oz. Soboško jezero in analizo dosedanjega stanja, kjer smo ugotavljali, kaj mladi Prekmurci menijo o ureditvi gramoznice in kako bi lahko ta ureditev pripomogla k razvoju turizma v Prekmurju. V tem poglavju so tudi podani rezultati analize raziskave. Peto poglavje je namenjeno sklepnim ugotovitvam, ki smo jih skozi nalogo pridobili, bodisi pri nastajanju teoretičnega ali praktičnega dela naloge.
Ključne besede: gramoznica, Kamenšnica, turistična destinacija, turizem, rekreacija, destinacijski menedžment
Objavljeno v DKUM: 02.07.2015; Ogledov: 1452; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (839,09 KB)

36.
ANALIZA PONUDBE LOKALNE GASTRONOMIJE V TURISTIČNI PONUDBI KOZJAKA
Tina Maučnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V prvem poglavju smo opredelili področja in opisali problem, predstavili namen, cilje, osnovne trditve, predpostavke in omejitve diplomskega dela ter predvidene metode raziskovanja. V drugem poglavju smo predstavili pojem gastronomija, njeno zgodovino, povezavo med gastronomijo in turizmom, predstavili gastronomske regije ter piramido slovenske gastronomije. V tretjem poglavju smo predstavili management turistične destinacije. V četrtem poglavju pa smo opravili raziskavo, na izbranih turističnih kmetijah in gostinskih lokalih na Kozjaku. Z rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo anketiranja, smo pridobili potrebne informacije na osnovi katerih smo podali svoje predloge. Peto poglavje predstavlja sklep, v katerem smo povzeli glavna spoznanja iz diplomske naloge in potrdili oz. zavrgli zastavljene teze naloge.
Ključne besede: gastronomija, kulinarika, enologija, turistična kmetija, gostilna, turizem, turistična destinacija, lokalna gastronomija, Kozjak
Objavljeno v DKUM: 02.07.2015; Ogledov: 1705; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (372,54 KB)

37.
NAČRTOVANJE IN RAZVOJ TURISTIČNE DESTINACIJE
Barbara Jurić, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem obravnavala načrtovanje in razvoj občine Šentjur. Namen diplomske naloge je orisati turistično ponudbo občine Šentjur, analizirati mnenja domačinov o razvoju turizma v njej ter prikazati njegove glavne prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti pri razvoju turizma v občini Šentjur. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del načrtovanja turizma – strateški in celostni pristop, odnos in stališča turističnih vplivov, modeli načrtovanja turizma, vplivi turizma na regionalni razvoj in ključni dejavniki uspeha. Predstavljena je občina Šentjur, njen zgodovinski oris, dostopnost destinacije, stanje turizma v občini, kulturna in naravna dediščina ter ostale aktivnosti. V empiričnem delu naloge sem z analizo med domačini občine Šentjur prišla do ugotovitev, da z vidika domačinov pozitivni presegajo negativne vplive razvoja turizma, občina ima več prednosti kot pomanjkljivosti, domačini pa na občino Šentjur s turističnega vidika gledajo zelo dobro.
Ključne besede: občina Šentjur, razvoj turizma, zaznavanje vpliva turizma pri domačinih, kulturna in naravna dediščina, stanje turizma v občini, turistična destinacija, swot analiza turistične ponudbe.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2014; Ogledov: 1979; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

38.
MOŽNOST RAZVOJA TURIZMA V OBČINI TURNIŠČE
Katja Balažic, 2014, diplomsko delo

Opis: Pri pisanju diplomskega dela smo se osredotočili na raziskavo že obstoječe turistične ponudbe v občini Turnišče in na oblikovanje predlogov za ukrepe, s katerimi bi izboljšali njeno turistično ponudbo. V uvodnem delu smo opredelili problem, ki smo ga obravnavali v diplomskem delu, namen, cilje in osnovne trditve, ki smo jih dokazovali skozi pisanje. V drugem, teoretičnem delu diplomskega seminarja, smo natančneje predstavili področje managementa podeželske turistične destinacije. Izpostavili smo glavne značilnosti in problematiko, s katero se srečujejo podeželske turistične destinacije in predstavili, kakšno vlogo imata snovna in nesnovna kulturna dediščina pri razvoju turistične ponudbe. V poglavju o promociji podeželske destinacije smo predstavili orodja, s katerimi se destinacija lahko promovira ter pojasnili vlogo tržne znamke pri trženju turistične destinacije. V tretjem poglavju smo natančneje predstavili občino Turnišče, predvsem pa njene kulturne znamenitosti in naravne vrednote. Analizirali smo obstoječo turistično ponudbo v občini, predstavili javni Zavod Koušta ter pomembnejša delujoča turistična in kulturna društva. Izdelali smo SWOT analizo, kjer smo izpostavili ključne prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za razvoj turistične ponudbe v občini. V četrtem poglavju smo kot primer dobre prakse predstavili avstrijsko občino Sallingberg. Na kratko smo predstavili občino Sallingberg, podrobneje pa smo se osredotočili na spoznavanje turistične ponudbe v vasi Armschlag. Predstavili smo glavne znamenitosti in posebnosti kraja. V sklepnem delu smo naredili primerjalno analizo turistične ponudbe med občino Turnišče in po velikosti primerljivo in turistično uspešno občino Sallingberg Na podlagi ugotovitev smo podali predloge za izboljšanje ponudbe v občini Turnišče. Skozi raziskovanje in analiziranje smo ugotovili, da ima občina velik potencial, da razvije izletniški turizem.
Ključne besede: občina Turnišče, občina Sallingberg, SWOT analiza, turistična ponudba, podeželska turistična destinacija, promocija
Objavljeno v DKUM: 07.04.2014; Ogledov: 2558; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

39.
MERJENJE ZADOVOLJSTVA TURISTOV NA DESTINACIJI ROGAŠKA SLATINA
Kaja Božič, 2013, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo spoznali definicije na temo zadovoljstva odjemalcev. V praktičnem delu smo se lotili analize o zadovoljstvu turistov v Rogaški Slatini. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da so turisti zadovoljni s turistično ponudbo. Ugotovili smo, da prihajajo v kraj predvsem starejši ljudje, ki se želijo sprostiti, najti miren kotiček, odmaknjen od mestnega vrveža ali pa jih zanima predvsem zdraviliška ponudba. Kljub temu da so turisti zadovoljni z ponudbo, še vedno obstajajo pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno dodati ali spremeniti. Zaradi vedno večje konkurence in razvijanja ostalih zdraviliških mest je zelo smiselno merjenje zadovoljstva odjemalcev na destinaciji Rogaška Slatina. Če želimo obdržati in tudi pridobiti nove odjemalce, se moramo nenehno truditi, da ugodimo njihovim željam. Predvsem pomembno je, da turistična destinacija ponuja kakovostno ponudbo, ki je turistom všeč. Rogaška Slatina je mesto, ki se iz leta v leto razvija, gradi novo infrastrukturo, se zavzema za kulturno dediščino in gradi predvsem na kakovostni zdraviliški ponudbi.
Ključne besede: zadovoljstvo, dejavniki zadovoljstva, merjenje zadovoljstva, turizem, turistična destinacija Rogaška Slatina.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2013; Ogledov: 1629; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

40.
DOSTOPNI TURIZEM
Špela Žaberl, 2013, diplomsko delo

Opis: V prvem poglavju smo opredelili problem dela diplomskega seminarja. Opredeli smo namen, cilje in postavili osnovne trditve. Zapisali smo predpostavke in omejitve ter predstavili predvidene raziskovalne metode. V drugem poglavju smo predstavili pomen in opredelili pojme destinacijski management, dostopnost destinacije ter dostopno turistično ponudbo v destinaciji. Dotaknili smo se tudi zgodovine dostopnega turizma, vrst posebnih in specifičnih potreb po prilagojeni ponudbi ter organizacij, ki ozaveščanju o dostopnem turizmu. V tretjem poglavju smo predstavili občino Rogaška Slatina kot občino, prijazno invalidom, v povezavi s tradicijo zdraviliškega turizma. Analizirali ponudbo dostopnega turizma v Rogaški Slatini glede na rezultate izvedenega anketiranja. V tem delu smo navedli tudi ugotovitve iz naloge in izdelali priporočila za prihodnje delo. V četrtem poglavju so navedene sklepne ugotovitve.
Ključne besede: Destinacijski management, turistična destinacija, dostopnost, dostopni turizem, invalidnost, osebe s posebnimi potrebami, Rogaška Slatina, »Kraj, prijazen invalidom«.
Objavljeno v DKUM: 27.11.2013; Ogledov: 3319; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (737,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici