Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Šmartinsko jezero ima potencial za razvoj turizma na svojem območju z ožjim zaledjem in prikaz le-tega je bil namen te diplomske naloge. Razvojno programski načrt turističnega območja Šmartinskega jezera z zaledjem, izdelan leta 2005 na zahtevo Zavoda Celeia, lepo prikazuje vse potenciale in predvideva njihov nastanek in razvoj. S pomočjo izvedene ankete smo opravili segmentacijo obiskovalcev jezera in jih razdelili v smiselne segmente, od katerih je najbolj prevladujoč segment družin lokalnega prebivalstva. Nadalje smo opredelili najbolj priljubljene turistične storitve, ki jih obiskovalci jezera pričakujejo ob njihovem obisku in ugotovili, da sta to neokrnjena narava in urejene sprehajalne poti. Obiskovalcem najpomembnejši viri informacij o jezeru predstavljajo dobre izkušnje prijateljev in informacije na svetovnem spletu. Jezero obiskujejo osebe vseh starostnih skupin, med katerimi je najštevilčnejša starostna skupina od 30 do 44 let. Pri primerjavi jezera z Velenjskim in Schwarzlsee jezerom smo ugotovili, da sta obe navedeni jezeri bolj razviti in obiskovalcem ponujata bistveno več, kot ponuja Šmartinsko jezero. Kljub dejstvom boljše razvitosti ostalih dveh jezer se nam investicije v Šmartinsko jezero zdijo več kot smiselne, saj smo prepričani, da bodo le te pripomogle k večji pestrosti ponudbe jezera in okolice ter s tem privabile večje število obiskovalcev.
Ključne besede: Šmartinsko jezero, Velenjsko jezero, Schwarzlsee, turistična destinacija, segmentiranje, marketing turistične destinacije, jezerski turizem.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 2702; Prenosov: 241
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Sodobne turistične destinacije morajo na vedno bolj zahtevnem turističnem trgu iskati svoje priložnosti s pomočjo inovativnih pristopov in s poudarjanjem svojih konkurenčnih prednosti, saj se sicer zlijejo s povprečjem in slej ko prej izginejo s turističnega zemljevida. Manjše, podeželske turistične destinacije še toliko bolj. Pomembno pa je, da znajo edinstvene razlikovalne elemente, ki jih delajo drugačne od drugih in zato tudi zanimive ter konkurenčne, poiskati v svojih tradicijah, preteklostih, domačinih, lokalnih zgodbah in ne skušajo slepo kopirati receptov drugih uveljavljenih destinacij, saj to na dolgi rok ne prinaša uspeha. To magistrsko delo predstavlja inovativni model trajnostnega razvoja podeželske turistične destinacije, ki smo ga razvil na zgodovini kraja, ki ga je močno zaznamovala prisotnost kartuzijanskega reda. Kartuzijansko filozofijo/miselnost smo vpletli v model in ga oblikovali na podlagi kategorij učinkov trojnega izida, ki so v sozvočju z vrednotami kartuzijanov. Vrednote smo opredelili na podlagi poznavanja kartuzijanskih pravil, nato poiskali indikatorje teh vrednot v destinacijah danes in opredelili pomembnost indikatorja za destinacijo, razlog za njegovo vključitev v raziskavo in način njegovega merjenja. Model smo nato preskusili na turistični destinaciji Žička kartuzija z okolico. Delo ima splošno teoretični in empirični del. V prvem je predstavljen teoretični okvir, ki se dotika destinacijskega menedžmenta, trajnostnega razvoja turističnih destinacij, družbene odgovornosti, zgodovine kartuzijanskega reda in za zaključek predstavi izdelan splošni model trajnostnega razvoja podeželske turistične organizacije, osnovan na kartuzijanski misli. V drugem delu pa ta model testiramo v praksi. Model smo preskušali s pomočjo kvalitativne analize polstrukturiranih globinskih intervjujev, izvedenih s sedemindvajsetimi sogovorniki, izbranimi glede na aktivnosti v destinaciji, ki jih tako ali drugače lahko povežemo s kartuzijanskimi vrednotami. Na istem vzorcu smo nato izvedli tudi kvantitativno analizo. Pridobljene podatke smo nato analizirali, povzeli in predstavili, z njihovo pomočjo preverili zastavljene hipoteze in podteze, ter podali zaključne izsledke raziskave. Upamo, da bo izdelan model uporaben pripomoček prihodnjim snovalcem razvoja turistične destinacije Žička kartuzija z okolico in navdih drugim manjšim podeželskim turističnim destinacijam po Sloveniji (in v tujini), ki še iščejo svoje edinstvene razlikovalne lastnosti. Morda jih to delo navdahne, da jih poiščejo v svoji bogati in edinstveni preteklosti.
Ključne besede: turistična destinacija, destinacijski menedžment, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, kartuzijanski red, model razvoja podeželske turistične destinacije
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1327; Prenosov: 232
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Znamke turističnih destinacij so v preteklih letih sprožile veliko zanimanja v znanstvenih in strokovnih krogih. Razlog se skriva v dejstvu, da destinacija postaja konkurenčna entiteta, ki se nahaja v globalni tekmi za privabljanje in ohranjanje turistov, pri čemer znamčenje postaja vse pomembnejše orodje razlikovanja od konkurenčnih destinacij. Močna znamka države kot turistične destinacije predstavlja dodatno in pogosto še močnejšo tržno in promocijsko orodje kot same funkcionalne lastnosti države, saj daje državi emocionalo komponento. Magistrska naloga proučuje zunanji vidik znamke destinacije, poimenovan kot koncept premoženja znamke destinacije, ki zajema njeno ovrednotenje z vidika zaznav odjemalcev – turistov. Z analizo smo želeli pridobiti odgovor na vprašanje »Kako Slovenijo kot turistično destinacijo zaznavajo potencialni turisti iz Italije in Avstrije?« Ustreznost merjenja premoženja znamke še vedno predstavlja raziskovalni izziv, kajti v literaturi ni zaslediti enotnega merilnega instumenta. V pričujočem delu smo največkrat uporabljen štiridimenzionalni model za merjenje premoženja znamke, ki poleg elementa podobe kot osnovnega dejavnika v procesu izbire turistove destinacije, vključuje še ovrednotenje zavedanja destinacije, zaznane kakovosti ter zvestobe destinaciji, nadgradili z vključitvijo zaznane vrednosti kot dodatnega petega elementa za celovito merjenje premoženja znamke. Znotraj postavljenega konceptualnega modela smo dokazali pozitivno povezanost med posameznimi elementi in opravičili smiselnost nadaljnjega testiranja merskega modela. Rezultati empirične raziskave nakazujejo, da je ovrednoteno premoženje znamke Slovenije kot turistične destinacije višje z vidika zaznav italijanskih turistov kakor z vidika zaznav avstrijskih turistov. Italijanski turisti so ovrednotili Slovenijo kot turistično destinacijo bolje pri vseh petih analiziranih elementih, od katerih smo pri treh izmed elementov, podobi, zaznani vrednosti in zvestobi, dokazali tudi statistično značilne razlike v zaznavanju med italijansko in avstrijsko skupino turistov. Po ugotovitvah iz raziskave je pri proučevanih tujih turistih še vedno prisotno relativno nizko zavedanje Slovenije kot turistične destinacije.
Ključne besede: znamka, destinacijska znamka, premoženje znamke turistične destinacije, Slovenija kot turistična destinacija, italijanski turisti, avstrijski turisti.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1316; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Namen diplomskega seminarja je analiza možnosti razvoja turizma v občini Črna na Koroškem. V teoretičnem delu naloge prikažem smernice strategije razvoja turizma Slovenije ter strategije razvoja Mežiške doline in Črne na Koroškem s poudarkom na trajnostnem sonaravnem razvoju. Predstavljene so tudi osnovne geografske značilnosti in značilnosti turistične ponudbe obravnavane turistične destinacije. Osrednji del diplomskega seminarja predstavlja analiza dosedanjega razvoja turizma v turistični destinaciji Črna na Koroškem. Orišem vidike sonaravnega razvoja v občinski strategiji in njeno usklajenost s strategijo razvoja regije (Mežiška dolina) kot celote. Ugotavljam, da je turistična destinacija v glavnem upoštevala zakonitosti sonaravnega razvoja turizma. S pomočjo ankete analiziram zaznavanje Črnjanov o gospodarskih, socio-kulturnih in okoljskih vplivih turizma. Glavni problem je v precejšnji nezainteresiranosti domačinov glede turizma. Ob koncu prikažem tudi nekatere izzive in možnosti za nadaljnji sonaravni trajnostni razvoj turistične destinacije.
Ključne besede: trajnostni razvoj turizma, strategija razvoja turizma, turistična destinacija Črna na Koroškem, gospodarski, socio-kulturni in okoljski vplivi turizma, zaznavanje domačinov o učinkih turizma.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2015; Ogledov: 2059; Prenosov: 227
Celotno besedilo (2,75 MB)

Opis: Diplomsko delo obsega 5 poglavij in je razdeljeno na uvodni-teoretični in praktični del. V uvodnem poglavju smo opredelili področje in opis problema, podani so bili cilji, namen in osnovna trditev ter metode raziskovanja diplomskega dela. V drugem poglavju smo opredelili pojem »turistična destinacija«, zapisali njene značilnosti, kot so: dostopnost, privlačnost itd., ter povzeli več delitev turistične destinacije (mestne, podeželske, obmorske, edinstvene, eksotične, gorske in avtentične; makro in mikro; oddaljene, glavne in motivacijske destinacije). V tretjem poglavju sledi opis destinacijskega menedžmenta. Tu smo opredelili pojem »destinacijski menedžment« in opisali njegove naloge (organizacija, marketing, razvoj človeških virov, reševanje težav, izdelava turistične strategije, spodbujanje razvoja turizma itd.). Četrto poglavje ali praktični del zajema turistično načrtovanje gramoznice Kamenšnica oz. Soboško jezero in analizo dosedanjega stanja, kjer smo ugotavljali, kaj mladi Prekmurci menijo o ureditvi gramoznice in kako bi lahko ta ureditev pripomogla k razvoju turizma v Prekmurju. V tem poglavju so tudi podani rezultati analize raziskave. Peto poglavje je namenjeno sklepnim ugotovitvam, ki smo jih skozi nalogo pridobili, bodisi pri nastajanju teoretičnega ali praktičnega dela naloge.
Ključne besede: gramoznica, Kamenšnica, turistična destinacija, turizem, rekreacija, destinacijski menedžment
Objavljeno v DKUM: 02.07.2015; Ogledov: 1635; Prenosov: 209
Celotno besedilo (839,09 KB)