| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
PREDLOG RAZVOJA MANJŠE PODEŽELSKE TURISTIČNE DESTINACIJE
Sabina Šuman, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s problematiko upravljanja manjše podeželske destinacije. V okviru teoretičnih izhodišč najprej opredelimo pojme turistična destinacija, destinacijski management in podeželski turizem, nato pa opredeljene pojme dodatno razčlenimo in podrobneje predstavimo njihove razsežnosti. V praktičnem delu na podlagi teoretičnih izhodišč analiziramo kraj Zavrh, ki se nahaja v tipični podeželski štajerski občini Lenart v Slovenskih goricah. Analizo destinacije se lotimo na več načinov, od klasične analize turistične ponudbe, proučevanja trenutnega stanja in z njim povezano SWOT analizo, preko ankete, izvedene med obiskovalci Zavrha ter primerjave turistične ponudbe občine Lenart v Slovenskih goricah z občinama Goriška Brda in Bad Radkersburg. V sklepnem delu povzamemo ugotovitve in predloge za nadaljnji turistični razvoj kraja Zavrh. Ugotavljamo, da leži največji potencial za razvoj turistične destinacije v naravnih danostih, povezovanju kraja z ožjim in širšim okoljem ter oblikovanju ponudbe enodnevnih tematskih izletov.
Ključne besede: destinacijski management, podeželski turizem, razvoj destinacije, turistična destinacija, izletniški turizem.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1616; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (893,24 KB)

22.
Konceptualni model transformacije potovalnih agencij v dobi hitrih sprememb vedenja turistov in tehnologije
Vesna Zagoda Peperko, 2016, magistrsko delo

Opis: Potovalne agencije so del globalno delujočega turističnega sistema. Tega v sedanjosti zaznamujejo pospešene spremembe predvsem zaradi hitrega razvoja tehnologije in demografskih sprememb. Potovalne agencije, predvsem tradicionalne, se zato soočajo s številnimi izzivi oziroma z novonastalimi situacijami (med drugim rastoča grožnja, da bodo izločene iz verige ustvarjanja vrednosti turističnega produkta, velika konkurenca v obliki avtomatizacije, kompleksne spremembe v vedenju odjemalcev/turistov), zaradi česar se morajo hitro prilagajati in posledično pogosto celo spreminjati svojo strukturo in svoje ključne kompetence. Strokovna javnost prepoznava prihodnost potovalnih agencij v razvoju ključnih kompetenc v več smereh, od katerih smo dve izbrali in smiselno povezali. Prva smer predlaga nadgradnjo potovalnih agencij v specializirane organizatorje potovanj, ki ponujajo lastne produkte. Vsebinsko se njihova ponudba navezuje na turistične destinacije, v katerih delujejo in tako dopolnjujejo ponudbo te destinacije (oz. ji dodajajo vrednost) ter postanejo aktivni del ustvarjanja celovitega produkta destinacije. To jim omogoča uporabo strategije osredotočanja na posebne interese ali niše, kar tesno povezujemo s kakovostjo ter z neponovljivostjo ponudbe destinacije. Govorimo torej o kompetencah, ki so tesno povezane s poznavanjem destinacije in z znanjem o njej ter posledično o vhodnih potovalnih agencijah. Na tem mestu smo zato uvedli pojem »specializirana vhodna potovalna agencija«. Druga sprememba nakazuje potrebo po sistematičnem razvoju kompetenc potovalne agencije na področju hitrega odzivanja na posebne želje odjemalcev pri kreiranju storitev, ki jih ni možno zlahka udejanjiti z uporabo obstoječih spletnih platform. Magistrsko delo predstavlja v teoretičnem delu konceptualni model transformacije potovalnih agencij v prihodnosti na podlagi omenjenih smeri razvoja ob upoštevanju spremenjenega vedenja odjemalcev/turistov in hitrih sprememb v tehnologiji. Empirični del predstavlja preverjanje konceptualnega modela v praksi slovenskih specializiranih vhodnih potovalnih agencij. Model smo glede na njegovo strukturo preverjali s treh vidikov: 1) z vidika potovalnih agencij, 2) z vidika destinacijskih organizacij in 3) z vidika odjemalcev. Na podlagi analize rezultatov smo oblikovali konkretne predloge, kako v praksi udejaniti konceptualni model transformacije slovenskih malih vhodnih potovalnih agencij. Hkrati smo oblikovali še priporočila za obstoječe in novo nastajajoče potovalne agencije v Sloveniji, ki razmišljajo o specializaciji in delovanju v okviru slovenskih turističnih destinacij.
Ključne besede: potovalne agencije, ključne kompetence, turistična destinacija, vhodni turizem, konceptualni model
Objavljeno v DKUM: 15.12.2016; Ogledov: 1410; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (9,36 MB)

23.
PREDLOG RAZVOJA TURIZMA V OBČINI MISLINJA
Kristina Rotovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira področje turizma v občini Mislinja. Osredotočeno je na obstoječo turistično ponudbo občine in na oblikovanje predlogov ter ukrepov, kako ponudbo popestriti z dodajanjem privlačnosti, ki so v tem trenutku še neizkoriščene. V uvodu smo opredelili problem diplomskega dela, predstavili smo namen, določili cilje in zastavili hipoteze. Začrtali smo si omejitve in izbrali metode raziskovanja. Drugo poglavje podrobneje predstavi management turistične destinacije, še posebej podeželske turistične destinacije. Del drugega poglavja je namenjen opisu promocije podeželske destinacije. Tretje poglavje je jedro diplomskega dela. V njem je predstavljena občina Mislinja, predstavljene so njene kulturne in naravne privlačnosti in turistična ponudba občine, navedeni so vsakoletni dogodki v občini, podani rezultati anketiranja ter odgovori na polstrukturiran intervju z županom. Zapisana je tudi SWOT analiza občine Mislinje. V zadnjem delo diplomskega dela smo povezali rezultate teoretičnega in praktičnega dela naloge. Podali smo tudi predloge za izboljšanje turistične ponudbe v občini Mislinja.
Ključne besede: Občina Mislinja, turistična ponudba, podeželska turistična destinacija.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2186; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

24.
ANALIZA MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI DUPLEK
Manja Duh, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali potencialne možnosti razvoja turizma v občini Duplek. V prvem poglavju smo opredelili področje raziskave in problem, ki je pritegnil našo pozornost, namen, cilje in osnovno trditev, ki smo jo skozi pisanje preverjali v diplomskem delu. V drugem poglavju, ki predstavlja teoretični okvir naloge, smo podrobneje opredelili pojma destinacijski management in segmentacija trga. Tretje poglavje je bilo namenjeno predstavitvi ponudbe v občini Duplek. Na začetku poglavja smo predstavili naravne znamenitosti občine, kjer smo pisali o krajinskem parku Drava in Kamenščak ter o reki Dravi. Nato smo opisali še kulturne in druge znamenitosti, ki jih občina ponuja in hkrati podali nekaj predlogov, ki bi po našem mnenju izboljšali turistično ponudbo v občini Duplek. Zadnje poglavje je namenjeno kratkemu povzetku celotne diplomske naloge.
Ključne besede: turistična destinacija, segmentacija, občina Duplek, krajinski park Drava, grad Vurberk, nastanitvene zmogljivosti
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2060; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

25.
PRILOŽNOSTI ZA RAZVOJ KOLESARSKEGA TURIZMA V DESTINACIJI DEŽELA CELJSKA
Lidija Aškerc, 2016, diplomsko delo

Opis: Trend aktivnega preživljanja prostega časa in zdravega načina življenja se kaže v povečanju zanimanja za trajnostne oblike turizma, kamor sodi tudi kolesarski turizem. V diplomskem delu smo zato raziskali obstoječo ponudbo s področja kolesarjenja in kolesarskega turizma v vseh 21 občinah znotraj destinacije Dežela Celjska. V teoretičnem delu sta predstavljena pojma turistična in kolesarska turistična destinacija ter njune poglavitne značilnosti. Prav tako je opredeljen tudi pojem kolesarski turizem, njegove prednosti in zvrsti. Predstavljeni so še profili kolesarskih turistov in kolesarski standardi. V praktičnem delu so najprej predstavljene glavne značilnosti in nosilci turizma destinacije Dežela Celjska, sledi analiza obstoječe kolesarske infrastrukture, specializiranih kolesarskih nastanitev ter podpornih storitev kolesarske destinacije. Analizirali smo še odgovore anketiranih kolesarjev, ki smo jih ustrezno komentirali in jih prikazali s pomočjo tabel. V sklepnem delu so povzete ugotovitve analiz ter predstavljeni predlogi za razvoj kolesarskega turizma v destinaciji Dežela Celjska.
Ključne besede: turistična destinacija, kolesarjenje, kolesarski turizem, Dežela Celjska
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1873; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

26.
IZZIVI RAZVOJA TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA TURISTIČNIH KMETIJAH V PRLEKIJI
Jožica Vohar, 2016, diplomsko delo

Opis: Turistične kmetije so eden izmed pomembnih razvojnih kreatorjev turizma v Prlekiji. V diplomski nalogi smo najprej pojasnili pojme trajnostni razvoj ter na kratko obdelali njegove komponente, ki so pomembne in potrebne za uspešen razvoj turistične destinacije. V nadaljevanju smo na kratko obravnavali prostor podeželja, še posebej iz vidika turizma na podeželju ter razčlenili kakšna je povezava med trajnostnim razvojem in turizmom na podeželju. Predmet naše obravnave je bila destinacija Prlekija, znotraj katere je bila opravljena podrobna analiza turističnih kmetij in vinotočev. Poudarek naše raziskave je bil sicer na turističnih kmetijah, v analizo pa smo vključili tudi tri vinotoče, saj so oboji pomemben deležnik pri razvoju turizma na podeželju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov, ki smo jih opravili na enaindvajsetih turističnih kmetijah in na treh vinotočih. Rezultate anketnih vprašalnikov smo ustrezno analizirali in jih tudi grafično prikazali. V zaključku naloge smo podali ustrezne predloge za izboljšanje trenutnega stanja na turističnih kmetijah in vinotočih v Prlekiji.
Ključne besede: trajnostni razvoj, podeželje, turizem na podeželju, turistična destinacija Prlekija, turistične kmetije
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1959; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

27.
Marketing turističnih storitev ob Šmartinskem jezeru
Tadej Gombač, 2016, diplomsko delo

Opis: Šmartinsko jezero ima potencial za razvoj turizma na svojem območju z ožjim zaledjem in prikaz le-tega je bil namen te diplomske naloge. Razvojno programski načrt turističnega območja Šmartinskega jezera z zaledjem, izdelan leta 2005 na zahtevo Zavoda Celeia, lepo prikazuje vse potenciale in predvideva njihov nastanek in razvoj. S pomočjo izvedene ankete smo opravili segmentacijo obiskovalcev jezera in jih razdelili v smiselne segmente, od katerih je najbolj prevladujoč segment družin lokalnega prebivalstva. Nadalje smo opredelili najbolj priljubljene turistične storitve, ki jih obiskovalci jezera pričakujejo ob njihovem obisku in ugotovili, da sta to neokrnjena narava in urejene sprehajalne poti. Obiskovalcem najpomembnejši viri informacij o jezeru predstavljajo dobre izkušnje prijateljev in informacije na svetovnem spletu. Jezero obiskujejo osebe vseh starostnih skupin, med katerimi je najštevilčnejša starostna skupina od 30 do 44 let. Pri primerjavi jezera z Velenjskim in Schwarzlsee jezerom smo ugotovili, da sta obe navedeni jezeri bolj razviti in obiskovalcem ponujata bistveno več, kot ponuja Šmartinsko jezero. Kljub dejstvom boljše razvitosti ostalih dveh jezer se nam investicije v Šmartinsko jezero zdijo več kot smiselne, saj smo prepričani, da bodo le te pripomogle k večji pestrosti ponudbe jezera in okolice ter s tem privabile večje število obiskovalcev.
Ključne besede: Šmartinsko jezero, Velenjsko jezero, Schwarzlsee, turistična destinacija, segmentiranje, marketing turistične destinacije, jezerski turizem.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 2440; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

28.
Brendiranje turistične destinacije - Posavje
Marko Ogorelc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je smiselno razdeljeno v dva sklopa, prvi del je teoretični, drugi pa raziskovalni. V prvem delu smo opisovali osnove turističnih znamk in destinacijskega brendinga. Opisali smo tudi organizacijski sistem delovanja turistične destinacije v sklopu turistične znamke oz. brenda. V sklopu smo podali tudi svoje kritično mnenje in predloge, glede na izbrano temo. V nadaljevanju smo z vidika brendiranja kvalitativno in kvantitativno ocenili stanje slovenskega turizma. V zadnjem delu pa smo izvedli raziskavo, tako med zainteresirano javnostjo kot tudi turističnimi deležniki na izbrani destinaciji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anket in polstrukturiranih intervjujev. Rezultate raziskave smo analizirali in grafično predstavili. Na koncu diplomskega dela pa smo podali še smernice, ki bi jih izbrana destinacija morala upoštevati, ko bi se lotili projekta ustvarjanja turistične znamke.
Ključne besede: destinacijski management, turistična znamka, destinacijski brending, turistična destinacija, brendiranje
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 2054; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

29.
KARTUZIJANSKE VREDNOTE KOT TEMELJ INOVATIVNEGA MODELA RAZVOJA PODEŽELSKE TURISTIČNE DESTINACIJE
Tjaša Kangler, 2016, magistrsko delo

Opis: Sodobne turistične destinacije morajo na vedno bolj zahtevnem turističnem trgu iskati svoje priložnosti s pomočjo inovativnih pristopov in s poudarjanjem svojih konkurenčnih prednosti, saj se sicer zlijejo s povprečjem in slej ko prej izginejo s turističnega zemljevida. Manjše, podeželske turistične destinacije še toliko bolj. Pomembno pa je, da znajo edinstvene razlikovalne elemente, ki jih delajo drugačne od drugih in zato tudi zanimive ter konkurenčne, poiskati v svojih tradicijah, preteklostih, domačinih, lokalnih zgodbah in ne skušajo slepo kopirati receptov drugih uveljavljenih destinacij, saj to na dolgi rok ne prinaša uspeha. To magistrsko delo predstavlja inovativni model trajnostnega razvoja podeželske turistične destinacije, ki smo ga razvil na zgodovini kraja, ki ga je močno zaznamovala prisotnost kartuzijanskega reda. Kartuzijansko filozofijo/miselnost smo vpletli v model in ga oblikovali na podlagi kategorij učinkov trojnega izida, ki so v sozvočju z vrednotami kartuzijanov. Vrednote smo opredelili na podlagi poznavanja kartuzijanskih pravil, nato poiskali indikatorje teh vrednot v destinacijah danes in opredelili pomembnost indikatorja za destinacijo, razlog za njegovo vključitev v raziskavo in način njegovega merjenja. Model smo nato preskusili na turistični destinaciji Žička kartuzija z okolico. Delo ima splošno teoretični in empirični del. V prvem je predstavljen teoretični okvir, ki se dotika destinacijskega menedžmenta, trajnostnega razvoja turističnih destinacij, družbene odgovornosti, zgodovine kartuzijanskega reda in za zaključek predstavi izdelan splošni model trajnostnega razvoja podeželske turistične organizacije, osnovan na kartuzijanski misli. V drugem delu pa ta model testiramo v praksi. Model smo preskušali s pomočjo kvalitativne analize polstrukturiranih globinskih intervjujev, izvedenih s sedemindvajsetimi sogovorniki, izbranimi glede na aktivnosti v destinaciji, ki jih tako ali drugače lahko povežemo s kartuzijanskimi vrednotami. Na istem vzorcu smo nato izvedli tudi kvantitativno analizo. Pridobljene podatke smo nato analizirali, povzeli in predstavili, z njihovo pomočjo preverili zastavljene hipoteze in podteze, ter podali zaključne izsledke raziskave. Upamo, da bo izdelan model uporaben pripomoček prihodnjim snovalcem razvoja turistične destinacije Žička kartuzija z okolico in navdih drugim manjšim podeželskim turističnim destinacijam po Sloveniji (in v tujini), ki še iščejo svoje edinstvene razlikovalne lastnosti. Morda jih to delo navdahne, da jih poiščejo v svoji bogati in edinstveni preteklosti.
Ključne besede: turistična destinacija, destinacijski menedžment, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, kartuzijanski red, model razvoja podeželske turistične destinacije
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1189; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

30.
ŠIRITEV PONUDBE SEZONSKIH TURISTIČNIH KAPACITET
Jasmina Popič, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet analize diplomskega dela je širitev ponudbe sezonskih turističnih kapacitet. Predstaviti želimo delovanje turističnega centra Kope, za katerega so značilne močne sezonske variacije. Da bi zagotovili celoletno delovanje, je potrebno določiti aktivnosti oziroma vsebine, ki bodo privlačile goste tudi izven obdobja sezone, te aktivnosti pa je potrebno tudi primerno tržiti. Koncept širitve ponudbe sezonskih turističnih kapacitet smo opredelili na teoretični ravni in predstavili pomen turizma in značilnosti turističnega trga. Podrobno smo predstavili bistvo marketinga v turizmu in posebnosti njihovega marketinškega spleta. V nadaljevanju smo predstavili turistični center Kope in zanj izdelali marketinški splet. Podrobneje smo opredelili njihovo cenovno politiko in izvedli analizo poslovanja ter ugotovili, kako je trženjski načrt oglaševanja vplival na zimsko sezono. Na podlagi ugotovitev smo podali predloge, ki bi pripomogli k večji izrabi namestitvenih zmogljivosti v času izven sezone, v času sezone pa bi bil njihov izkoristek maksimalen.
Ključne besede: turizem, turistična destinacija, marketinški splet, Kope
Objavljeno v DKUM: 20.06.2016; Ogledov: 1137; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici